Brskaj po slovarju z uporabo tega kazala

Posebno | A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | Z | Ž | VSE

D

Delniška družba

Delniška družba je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah. Sodi med  kapitalske družbe. Je najbolj razvita oblika  trgovskih družb, saj delničarji niso osebno odgovorni za obveznosti družbe v takšni meri, kot to zaznamo pri osebnih družbah. Osnovni kapital delniške družbe je razdeljen na delnice. Višina ustanovitvenega kapitala 25.000 EUR je predpisana za zakonom. Ustanovi jo lahko ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut, ki mora biti izdelan v obliki notarskega zapisa. Delniške družbe nastanejo tudi iz družb z omejeno odgovornostjo in sicer tako, da se družba z omejeno odgovornostjo preoblikuje v delniško družbo. To pa stori zaradi potrebe po svežem kapitalu, ki podjetju omogoča širitev. Delniške družbe so tako primerne  za velika podjetja.

 

 

 



družba z neomejeno solidarno odgovornostjo

Je najstarejša oblika in najnižja stopnja združevanja podjetniškega kapitala in je nastala zaradi združevanja trgovcev, ki so sodelovali pri posameznih poslih, kasneje pa zaradi trajnega poslovnega sodelovanja.

 

Družba z neomejeno solidarnostno odgovornostjo je družba, kjer so vsi družabniki neomejeno in solidarno odgovorni ter odgovarjajo za obveznost družbe z vsem svojim premoženjem (npr. hišo, avtomobilom, umetninami itd.). Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki. Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital. Sodi med osebne družbe.

 



Družba z omejeno odgovornostjo

Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost vložka je lahko različna. Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.  Sodi med  kapitalske družbe, kar pomeni, da družbeniki  osebno ne jamčijo za dolgove in obveznosti družbe. Ustanovi se s pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, podpišejo pa jo vsi družbeniki. Osnovni kapital mora znašati vsaj 7.500 EUR.

Nastala je predvsem zato, ker je delniška družba v dobi koncentracije velikih kapitalov postala neprimerna za manjša podjetja. Poleg tega so zakonodajalci hoteli ustvariti obliko, ki bi omogočala večji osebni prispevek, osebno sodelovanje pri poslovanju družbe, ne da bi imeli člani teh družb dolžnost osebnega jamstva nasproti upnikom družbe.



K

Komanditna družba

Komanditna družba je osebna družba in družba, katere namen je opravljanje gospodarske dejavnosti pod skupno firmo, v kateri je del družbenikov odgovoren za obveznosti  družbe s svojim celotnim premoženjem (to so komplementarji), del družbenikov pa je odgovoren za obveznosti družbe  le z vloženimi sredstvi (to so komanditisti). Tudi v komanditni družbi morata biti najmanj dva družbenika (en komanditist in en komplementar). Družba se ustanovi z družbeno pogodbo. Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital. Firma družbe lahko vsebuje samo imena komplementarjev. Posle družbe so dolžni voditi komplementarji, če jih vodi komanditist, potem odgovarja za obveznosti družbe enako kot komplementar.

 

Nastala je zaradi potrebe in želje po vključevanju v gospodarsko življenje tudi tistih oseb, katerim  poslovno življenje ni osnovni poklic. Ta družba omogoča takim osebam da vanjo vložijo svoj kapital in v njej drugače ne sodelujejo in ne jamčijo neomejeno (komanditist). Komanditna družba pogosto nastane tudi zato, ker dediči družbenika  nočejo opustiti članstva v družbi,  nimajo pa potrebnega strokovnega znanja ali časa za sodelovanje v njej.

 



S

Samostojni podjetnik posameznik

Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko na Davčni upravi RS priglasi začetek opravljanja dejavnosti. Določbe o vpisu v sodni register se uporabljajo samo za samostojne podjetnike, ki ustrezajo merilom za srednje in veliko družbo.    

Po nekaterih elementih   je samostojni podjetnik posameznik sorodna oblika položaju obrtnika (največ  obrtnikov v Sloveniji (90%) je registriranih kot samostojni podjetnik) in ga v bistvu deloma nadomešča, po drugi strani pa je samostojni podjetnik posameznik zelo podoben družbi z neomejeno solidarno odgovornostjo, v kateri bi bil en sam član. Latnik (S.P.) odgovarja z vsem svojim premoženjem. Lastnik odgovarja za vodenje poslov sam, lahko pa postavlja pooblaščence.