Pojmi v odbojki

Območja na igralni površini (igrišče in prosta cona) s posebnim namenom (tudi omejitvami), določena v Pravilih. Sem spadajo: prednji del igrišča, zadnji del igrišča, prostor za serviranje, prostor za zamenjave igralcev, prostor za menjave libera, prostor gibanja trenerja in prosta cona.

spada med osnovne prvine odbojke. Z njim dosežemo, da žoga leti hitreje in ostreje v nasprotnikovo polje. Danes bomo izvajali in utrjevali napadalni udarec iz C 2 in C 4.

Prostor za zamenjave igralcev je omejen s podaljškom obeh črt napada vse do zapisnikarjeve mize.

Žogo odbijemo s pomočjo podlahti. Najbolj je uporaben za odboj žog, ki letijo hitreje (v nižjem loku), levo, desno ali nizko pred igralca. Ta odboj je posebej primeren za sprejem servisa in igro v obrambi.

V eni roki držimo žogo, udarimo jo ob boku. Pomembno je, da žogo udarimo z napeto dlanjo ter, da je žoga v času udarca v zraku.

začetnik odbojke leta 1895

Žogo moramo odbiti pred sabo, v višini glave; roke imamo v komolcih pokrčeno, dlani napete, pazimo na položaj prstov. Gibanje se začne iz kolen in konča v prstih na rokah. 

Položaj nog je identičen kot pri spodnjem servisu, trup pa je bolj vzravnan . Žogo držimo v levi roki, ki je nekoliko bolj dvignjena kot pri spodnjem servisu. Desna roka pa je iztegnjena nad glavo in položaj prstov je isti kot pri spodnjem odboju. Dlan mora biti napeta in bolj ko je močan udarec hitreje bo žoga letela.