Kamninska sestava površja Slovenije

Kamninska sestava površja Slovenije

Glede na starost ločimo:

predkambrijske kamnine – metamorfne in magmatske kamnine (Pohorje, Kozjak)

paleozoiske kamnine - glinavec in peščenjak (Vzhodno in zahodno predalpsko hribovje)

mezozoiske kamnine – apnenec in dolomit (alpska visokogorja, najvišji predeli predalpskega hribovja, večina dinarskih in kraških pokrajin)

terciarne kamnine – laporji in peščenjaki (gričevja panonskih pokrajin,flišna gričevja primorskih pokrajin)

kvartarne kamnine  - prod, pesek, glina (dna dolin in kotlin ter ravnine panonskih pokrajin).

 

 

Glede na nastanek ločimo:

magmatske kamnine – globočnine (kamnine, ki nastanejo ob ohlajanju in strjevanju magme pod površjem)

TONALIT, GRANIT

-         predornine ( nastanejo z ohlajevanjem in strjevanjem lave na površju)

BAZALT

metamorfne kamnine – nastanejo iz magmatskih ali sedimentnih kamnin, ki so se ugreznile v Zemljino notranjost, kjer so se spremenile zaradi visokega pritiska in visokih temperatur

MARMOR, GNAJS, BLESTNIK

sedimentne kamnine ali  usedline – nastanejo iz kosov kamnin, rastlin, živali, ki so bile odnešene s površja. Delci se usedajo na morsko dno. Ko se plasti sčasoma kopičijo, se spodnje plasti močno stisnejo in počasi spremenijo v trdo kamnino.

PROD, PESEK GLINA, PEŠČENJAK, KONGLOMERAT, LAPOR, APNENEC, DOLOMIT, GLINAVEC, LEHNJAK.