Premo enakomerno gibanje - ponovitev
Premo enakomerno gibanje - ponovitev
|
V osmem razredu smo že spoznali gibanje. Ločili smo krivo gibanje od premega ter enakomerno od neenakomernega. Če okrogel ali valjast predmet zakotalimo enkrat po vodoravni in drugič po nagnjeni podlagi, ugotovimo, da se v prvem primeru predmet ves čas giblje približno enako hitro – hitrost se ne spreminja. V drugem primeru pa se predmet giblje vedno hitreje, podobno kot se giblje kolesar, ko se spusti po klancu. Pravimo, da se predmet v prvem primeru giblje enakomerno, v drugem primeru pa neenakomerno.
Razdalji, ki jo je predmet prepotoval, pravimo pot. Gibanja ne moremo opisati zgolj z besedama »hitro« ali »počasi«, zato smo vpeljali količino, ki ji rečemo hitrost.
Gibanja pa ne opišemo le z besedami ali enačbami, temveč ga lahko opišemo tudi z grafi in diagramom gibanja. Opazujemo telo, ki se giblje premo enakomerno. Prikazan je diagram gibanja za ptico med letom. Čas med posameznimi trenutki, ko smo zabeležili lego ptice, je 1 s. 
Vidimo, da je ptica v enakih časovnih intervalih prepotovala enako razdaljo, skupna opravljena pot pa enakomerno narašča. Če na grafu na vodoravno os nanesemo časovne izmerke posameznih meritev, na navpično os pa prepotovano pot, lahko
narišemo točke, ki ponazarjajo gibanje telesa. Če točke povežemo med seboj, vidimo, da ležijo na premici. Strmina premice na grafu s(t) ponazarja hitrost – večja strmina pomeni večjo hitrost. 
Sedaj narišimo še graf hitrosti v odvisnosti od časa. Najprej izračunamo hitrost telesa v posameznih časovnih intervalih. Ker je telo v prvi sekundi prepotovalo 4 metre, je njegova hitrost v = Če na vodoravno os nanesemo časovne izmerke, na navpično os pa izračunano hitrost, dobimo graf hitrosti v odvisnosti od časa v(t). Ker je imelo telo ves čas gibanja enako hitrost, je premica vodoravna.
|
