Gibanje Zemlje in Lune

Zemlja ima stalno spremljevalko Luno, ki jo obkroži v približno 27 dneh. Ravnina Luninega tira je glede na ekliptiko nekoliko nagnjena. Ker tudi Zemlja kroži okoli Sonca, se medsebojni položaj Sonca, Lune in Zemlje ponovi približno vsakih 29 dni. Luna se tako kot Zemlja vrti okoli svoje osi. To vrtenje je usklajeno z gibanjem Zemlje, tako, da nam Luna kaže vedno isto stran. Luno vidimo zato, ker jo osvetljuje sonce.

Zemlja kroži okoli Sonca po svojem tiru  a se hkrati vrti okoli svoje osi. Tir Zemlje ima obliko elipse ter leži na ravnini, ki jo imenujemo  ekliptika. Oblika ekliptike ni krog ampak elipsa, zato je Zemlja enkrat bliže Soncu, drugič bolj oddaljena. Zemlja za to pot okoli Sonca potrebuje 365 zemeljskih dni.

Zemlja za en vrtljaj od zahoda proti vzhodu potrebuje 24 ur. Vsaka točka na Zemlji se v tem času zavrti za 360 stopinj in tako spreminja svojo lego glede na Sonce. Ko je  točka obrnjena proti Soncu, je takrat tam dan, v drugem delu, kjer ni Sonca pa je takrat noč.

	Zemeljska os je nagnjena za 23,5°. Posledica tega je spreminjanje dolžine dneva in noči med letom in letni časi. Dan in noč sta vedno dolga 12 ur le na ekvatorju .

Luna se vrti okoli lastne osi, kroži okoli Zemlje po svojem tiru in skupaj z Zemljo okoli Sonca.

Luna kroži okoli Zemlje po tiru, ki je za 5° nagnjen na ekliptiko, od zahoda proti vzhodu. Za en krog Luna potrebuje 27,3 dni.

Za opazovalca na Zemlji se videz Lune spreminja. Govorimo o Luninih menah.

prikaz luninih men

Prazna Luna - Mlaj Osvetljena stran Lune je obrnjena stran od Zemlje. To pomeni, da so Sonce, Luna in Zemlja v poravnani v liniji ter da se Luna nahaja med Soncem in Zemljo. Luna izgleda zelo temna in je skoraj ne moremo prepoznati na nebu.	Prvi krajec Desna polovica Lune je osvetljena, leva pa je temna. Med Prazno Luno in prvim krajcem vsak dan vidimo večjo površino osvetljenega dela Lune. Osvetljeni del se povečuje do Polne Lune.	Polna Luna - Ščip Osvetljeni del Lune je v celoti obrnjen proti zemlji. To pomeni, da so Sonce, Luna in Zemlja zopet poravnani v vrsto, le da se tokrat Zemlja nahaja med Soncem in Luno. Celotna površina je zelo svetla, saj cela odseva sončevo svetlobo proti Zemlji.	Zadnji krajec Leva polovica Lune je osvetljena, desna pa je že temna. Od Polne Lune do Zadnjega krajca vsak dan vidimo manjši del osvetljene površine Lune, dokler ob Prazni Luni ne vidimo samo temnega dela in se začne nov Lunin ciklus.

Sončev in lunin mrk

Luna obkroža Zemljo blizu ekliptike in ne ekvatorja. Ekliptiko seka približno dvakrat na mesec in če se to zgodi med mlajem, nastopi Sončev mrk, med ščipom pa Lunin mrk.

Sončev mrk nastane, ko so Sonce, Zemlja in Luna v ravni črti, Luna pa je med Soncem in Zemljo. Nastane le ob mlaju, ko je Luna podnevi na nebu.

Sončevi mrki so delni ali popolni. Ko je sončev mrk popoln, se nebo stemni kot ponoči. Posebnost je kolobarjast Sončev mrk. Takrat je okoli temne Lune svetel obroč. Sončev mrk je redek pojav. Popolni Sončev mrk se zgodi enkrat na 18 mesecev, viden pa je samo na delu našega planeta.

Zaporedni posnetki poteka sončevega mrka.

Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini. Nastane le ob polni Luni.
V času Luninega mrka se svetloba od Lune ne more odbijati, ker je Luna v senci Zemlje.
Nekaj Sončeve svetlobe pa se odbije od Zemljinega ozračja, zato je Luna še vedno delno vidna v rdečih odtenkih.