Besedilo

Največji del Slovenije obsega alpski in predalpski svet.
 
Sestavljajo ga visokogorja, gorovja, hribovja, doline in kotline.

Gorovja so v spodnjem delu porasla z listavci,
v srednjem delu z mešanim gozdom in iglavci,
najviše pa z ruševjem in travo.


VISOKOGORSKI ALPSKI SVET

1.Sestavljajo ga tri gorske skupine:
  -Julijske Alpe
  -Kamniško – Savinjske Alpe
  -Karavanke
2.Gore imajo ostre vrhove, strma in prepadna pobočja.
3.Najvišje vrhove imajo Julijske Alpe. Po njih teče državna meja z Italijo. Vrhovi: Triglav, Vršič, Mangart,Kanin, Razor.
4.Kamniško – Savinjske Alpe imajo ime po reki Savinji in mestu Kamniku.Vrhovi: Grintavec, Smrekovec, Velika planina, Ojstrica.
5.Po Karavankah poteka od leta 1920 državna meja med Slovenijo in Avstrijo.Vrhovi:Stol, Golica, Veliki vrh, Košutnikov turn.
6.Onstran meje z Italijo in Avstrijo tudi živijo Slovenci. To so slovenske narodne manjšine: beneški Slovenci v Italiji, koroški Slovenci v Avstriji.
7.Med visokimi gorami so tudi planote, ki imajo strma pobočja, nimajo pa vrhov. Imajo ravnine, ki so porasle s travo in gozdom: Pokljuka, Mežakla, Jelovica, Komna; Velika planina, Menina, Golte.

KARAVANKE

1.Po grebenu Karavank teče državna meja med Slovenijo in Avstrijo. Gorski greben se vleče od tromeje ( Slovenija, Italija, Avstrija) na zahodu, do Peči in Plešivca na vzhodu.
2.Karavanke so od vseh treh gorskih skupin najlažje prehodne.
3.Južna pobočja Karavank niso preveč strma, porasla so z gozdovi in travo.
4.Najvišji vrh v Karavankah je Stol. Ostali vrhovi so: Peč, Kepa, golica, Begunjščica, Veliki vrh, Kladivo, Košutnikov Turn, Peca.
5.Prelazi v Karavankah so: Korensko sedlo,Ljubelj, Jezerski vrh.
6.Reke: Sava, Tržiška Bistrica, Kokra, Meža.
7.Majhno ledeniško jezero na Jezerskem.
8.Pomembni kraji: Jesenice, Tržič, Mežica, Žirovnica.
9.Doline in kotline: tržiška kotlina, dolina reke Meže in Zgornjesavska dolina.
10.Posebnosti: Karavanke imajo veliko rudnin, zato je bilo v krajih pod Karavankami razvito rudarstvo in topilništvo.
11.V Karavankah je veliko fosilov. Najbolj znano nahajališče je v Dovžanovi soteski. V Karavankah poteka tudi geološka pot.

KAMNIŠKO – SAVINJSKE ALPE

1.Ležijo na severu Slovenije ob meji z Avstrijo, vzhodno od Julijskih Alp in mejijo na Karavanke, ob treh rekah: Kokra,Savinja, Kamniška Bistrica.
2.Značilnosti: ostri vrhovi, prepadne stene, koritaste doline.
3.Najvišji vrh. Grintavec; ostali vrhovi: Storžič, Kočna, Skuta, Brana, Ojstrica, Kamniško sedlo, Kriška gora, Krvavec, Raduha.
4.Planote: Velika planina, Golte.
5.Doline: Robanov kot, Logarska dolina ( slap Rinka), Matkov kot.
6.Večja mesta: Kamnik.
7.Prelazi: Pavličevo sedlo.
8.Dejavnost ljudi: turizem, živinoreja, pašništvo, gozdarstvo.

JULIJSKE ALPE

1. Obsegajo najzahodnejši del visokogorskega sveta v Slovenji.
2. Pretežno so sestavljene iz apnenca
3. Tvorijo skrajni vzhodni del širokega in dolgega grebena evropskih Alp.
4. Del Julijcev sega v sosednjo Italijo.
5. Po zahodnem grebenu poteka državna meja.
6. Vrhovi Julijcev segajo visoko čez gozdno mejo.
7. Precej vrhov prekorači višino 2500 m. Najvišji vrhovi so:
  Triglav, Škrlatica,  Razor, Jalovec…
8. Julijske Alpe so težko prehodne. Poznamo dva prelaza: Vršič
    in  Predel.
9. Med največje vrhove se zajedajo alpske doline: Vrata, Kot in
    Krma.

PREDALPSKA HRIBOVJA IN DOLINE

1.Predalpsko hribovje obroblja visokogorski svet. Razteza se od zahoda proti vzhodu.
2.Delimo ga na :
  -Zahodno predalpsko hribovje (Tolminsko hribovje, Idrijsko hribovje, Cerkljansko hribovje, Škofjeloško hribovje)
  -Vzhodno predalpsko hribovje(Posavsko hribovje)
  -Severovzhodno predalpsko hribovje (Pohorje, Kozjak)
3.Hribovja so porasla z gozdom.
4.Večja naselja so v dolinah, manjša  pa tudi na položnejših pobočjih in planotah. Najvišja naselja so samotne kmetije.
5.Hribovske kmetije se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Ponekod se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
6.V predalpskem svetu je bilo v preteklosti precej rudnikov, sedaj pa delujejo le še premogovniki v Zasavju in Velenjski kotlini.
7.Termoelektrarne in hidroelektrarne ( na Soči, Savi in Dravi) so omogočale razvoj industrije v večjih krajih.

KOTLINE ALPSKEGA SVETA

1.Kotline so gospodarsko pomembne pokrajine. Primerne so za razvoj industrije, prometa in drugih dejavnosti. Čeprav so v teh kotlinah ugodne razmere za poljedelstvo in živinorejo, se s kmetijstvom ukvarja malo ljudi.
2.Večje kotline v Sloveniji so Ljubljanska, Celjska in Velenjska.
3.Ljubljansko  kotlino na severu zapirajo Karavanke in Kamniško – Savinjske Alpe. Večja mesta: Ljubljana, Kranj, Medvode. Na jugu Ljubljanske kotline leži Ljubljansko barje – močvirnat svet.

ALPSKI SVET V PRETEKLOSTI

1.Poleg rudarstva in fužinarstva so se v alpskem svetu razvile še druge dejavnosti.
  -Platnarstvo – na Gorenjskem
  -Čipkarstvo – Idrija, Železniki
  -Slamnikarstvo – Domžale in okolica
  -Steklarstvo ( glažutarstvo) – na Pohorju
  -Mlinarstvo
2.Posebnost alpskega sveta so panjske končnice – poslikane stranice čebeljih panjev.
3.Alpski svet ima tudi svoje šege in navade, ki jih vsako leto znova obuja:
  -kravji bal ( Bohinj)
  -ovčarski bal ( Jezersko)
  -flosarski bal ( Ljubno ob Savinji)
4.V alpskem svetu se je razvil poseben tip hiš, ki ga danes le še redko vidimo.
5.Značilnosti alpske hiše:
  -zunanjost : zgoraj zidana, spodaj lesena, lesen balkon – gank, majhna zamrežena okna, majhna vrata, streha pokrita s skodlami, okviri oken in vrat iz zelenega kamna vulkanskega izvora
  -notranjost: lesen strop, kmečka peč, črna kuhinja, bela kuhinja, dnevna soba – hiša, izba