Glasbena umetnost 4. d (Robnik)
Glasbena umetnost 4. d (Robnik)
Vsak dan slišimo izraze »popevka«, »song«, »šanson«, »zabavna glasba«, »beat«... Ste ob poslušanju lepe popevke kdaj pomislili, kakšna zvrst glasbe je to, v čem je skrivnost njene velike priljubljenosti?
Prisluhni znani melodiji Beatlov – Yesterday (Včeraj).
Najbrž to pesem poznate, prav tako pa ste
verjetno slišali za skupino The Beatles in Liverpoola. Zaradi nje se je začela
po letu 1963 prava »beatlomanija«, ki je popustila šele z razpadom skupine. Dobro poslušaj skladbo še enkrat in ugotovi: 1. ali je ta pesem napisana za enega ali več
pevcev? 2. ali je napisan za standardno izvedbo s
kitarami, tolkali... 3. ali znali ugotoviti, katera skupina
instrumentov se pojavlja v spremljavi: a)trobila
(trobente, pozavne, rogovi...) b)godala
(violine, violončela...) c)pihala
(klarinet, flavta...) d)brenkala
(kitare, harfe....) 4. ali je ta zasedba običajna za take skupine? 5. ali so vokalni deli solistični? Pojem zabavna glasba še ni star sto let. Pač
pa sega zabava ob glasbi daleč v preteklost, saj vemo, da so se že stari
Rimljani radi zabavali ob glasbi, prav tako tudi plemiči v srednjeveških
gradovih. Kasneje se je to preneslo v salone. Proti koncu 19. stoletja so
zabavno glasbo prenesli v javne prostore, najpogosteje v kavarne. V tej obliki
so se ohranili še do danes.
popevka - plesna ali razpoloženjska pesem z instrumentalno spremljavo.
šanson - krajša vokalna skladba s spremljavo ali brez nje. Vsebina šansonov obravnava pretežno človekovo življenje.
popularna melodija - krajša neplesna melodija, ki po svoji zasnovi lahko sodi v umetniško glasbo.
beat glasba - je nastala sredi šestdesetih le. Prvotno vsebuje protidružbene težnje z elementi jazza in pop glasbe.
Ne čakaj na maj
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj.
Le kaj ti bo sonce in rože, zakaj?
Saj lička so rožni ti cveti,
v očeh žarek sonca sveti.
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj,
kaj mar ti zelenih trav,
srce nič ne čaka, bije, tik taka, kliče ljubav,
zakaj čakala bi na maj.