Slovenščina, 5. d (Lužar)
Slovenščina, 5. d (Lužar)
Za uvod ponovimo pravila za rabo velike začetnice.
Če boš dobro prebral vse, kar piše v nadaljevanju, boš z lahkoto rešil vaje, ki jih prilagam ...
Večina nas ve, da z veliko začetnico zapisujemo:
1. Prvo besedo v povedi: Danes je lep dan.
2. Lastna imena: Lila, Primož, Slovenija, Zdravljica …
3. Svojilne pridevnike iz lastnih imen: Lilin, Primožev, Matejin …
4. Izraze spoštovanja: … pošiljamo Vam lepe pozdrave …
5. Za dvopičjem v premem govoru: Lila je rekla: »Prinesi mi čokolado!«
DELITEV IMEN
IMENA delimo na občna in lastna.
Občna pišemo z malo začetnico. Mednje spadajo:
- osebna občna imena (državljanka, kmet, pek …),
- zemljepisna občna imena (dežela, gora, potok, puščava …),
- stvarna občna imena (čokolada, diploma, barok, veslaški klub …).
Lastna imena dopolnijo oziroma natančneje določijo stvarno ime. Pišemo jih z veliko začetnico in jih delimo na:
- osebna lastna imena (Lila, Meta, Rok …),
- stvarna lastna imena (Vojna in mir, čokolada Milka …),
- zemljepisna lastna imena (Sava, Maribor, Slovenija …).
2.1
STVARNA OBČNA IMENA
Z malo začetnico pišemo stvarna občna imena. Gre za vrstna poimenovanja :
- društev (veslaško društvo),
- klubov (košarkarski klub),
- strank (demokratska stranka),
- zavodov (osnovna šola),
- podjetij (opekarna),
- industrijskih izdelkov, nastalih iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki (Vozi se z avtom znamke Ford. – Vozi se s fordom.),
- zgodovinskih dogodkov, revolucij, vojn (francoska revolucija, prva svetovna vojna, dražgoška bitka, marčna revolucija, narodnoosvobodilni boj),
- splošnih poimenovanj objektov (občina, rotovž),
- nagrad, odlikovanj, priznanj (če se ne začenjajo s svojilnimi pridevniki: nagrada za mlade raziskovalce, viktor, plaketa mesta Maribor − Nobelova nagrada, Prešernova nagrada),
- zdravil (aspirin, ospen),
- obdobij in gibanj (barok, cankarjanstvo),
- praznikov (božič, gregorjevo, novo leto, silvestrovo, valentinovo … Razen tistih, ki so izpeljani iz osebnega imena oziroma priimka − Marijino vnebovzetje, Prešernov dan. V primeru jožefovo, gregorjevo in valentinovo gre za posamostaljene pridevniške besede, ki poimenujejo praznike.)
2.2
STVARNA LASTNA IMENA
Pri stvarnih lastnih imenih pišemo z veliko začetnico prvo besedo, ostale pa le, če gre prav tako za lastna imena (Rdeči križ Slovenije).
Stvarno lastno ime pripada:
- literarnim delom: Desetnica, Solzice, Biseri za Lolo …
- časopisom, zbornikom: Večer, Kranjska čbelica …
- skladbam: Deveta simfonija, Clair de Lune …
- slikarskim delom: Kofetarica, Spanec Endimiona …
- imenom društev: Društvo proti mučenju živali, Rdeči križ Slovenije …
- podjetjem: Merkur, DigitPen …
- meddržavnim zvezam: Organizacija združenih narodov …
2.3
ZEMLJEPISNA IMENA
Zemljepisna imena se delijo na zemljepisna občna imena (mednje spadajo gora, reka, jezero, pokrajina, kotlina idr.) ter na zemljepisna lastna imena (Maribor, Jadransko morje, Celjska kotlina …).
Zemljepisna lastna imena dalje razdelimo na naselbinska in nenaselbinska. Prva so strnjena naselja (zaselki, vasi, trgi, mesta, velemesta ipd.). Pišemo jih podomačeno (Benetke, Dunaj, Rim, Trst …) ali v izvirni obliki (Los Angeles, Salzburg, Rio de Janeiro …).
V drugo skupino (nenaselbinska mesta) pa spadajo:
− države (Slovenija), deli držav (Kalifornija), pokrajine (Koroška),
− oceani (Pacifik), morja (Mediteransko morje), jezera (Bohinjsko jezero), reke (Mura), slapovi (Boka) ipd.,
− hribovja (Gorjanci), gore (Škrlatica),
− nižine (Panonska nižina), doline (Loška dolina), kotline (Celjska kotlina), polja (Babno polje),
− jame (Križna jama),
− puščave (Velika arabska puščava),
− celine (Azija), otoki (Cres), polotoki (Skandinavski polotok),
− deli krajev (Tezno), ceste (Koroška cesta), ulice (Ulica talcev), trgi (Glavni trg),
− mostovi (Tromostovje), drugi objekti (Žale),
− nebesna telesa (Saturn, Sonce, Luna), ozvezdja (Rimska cesta).
Z veliko začetnico zapisujemo enobesedna naselbinska imena (Ptuj, Helsinki, Zimica …) ter enobesedna nenaselbinska imena (Podravje, Amerika, Norveška, Peca, Sava …).
Pri sestavljenih naselbinskih imenih prav tako pišemo vse besede z veliko začetnico (Ilirska Bistrica, Murska Sobota …), razen kadar na drugem mestu stoji beseda vas, mesto, trg, selo, selce, naselje (Slovenska vas, Novo mesto, Stari trg, Dečno selo, Dolenje selce, Ribiško naselje …). Z malo začetnico pa pišemo tudi predloge, če ne stojijo na prvem mestu (Črni vrh nad Idrijo, Ravne na Koroškem).
Pridevniške izpeljanke iz zemljepisnih lastnih imen na -ski ali -ški se zapisujejo z malo začetnico:
Slovenija – slovenski jezik; Maribor – mariborske ulice.
Izjeme so pridevniške besede, ki stojijo na prvem mestu v stalnih zemljepisnih zvezah:
Slovenske gorice, Slovenske Konjice, Slivniško Pohorje …
Uf, kar veliko pravil, kaj?
Če si se pridno pregrizel skozi zapisano, potem bodo vaje, ki jih prilagam, mala malica. :) DOBER TEK :)
https://www.digipuzzle.net/minigames/classichangman/hangmanquiz_si_velika_zacetnica.htm
https://www.thatquiz.org/sl/practicetest?1x51s8mz831d
Kako ti je šlo? Misliš, da ti gre dobro? Kako bi se ocenil?