Danes bomo podrobneje spoznali različne površinske kraške pojave.


Ti nastajajo v pokrajinah, kjer rahlo kisla deževnica raztaplja apnenec.

Med najpogostejše kraške oblike spadajo manjše okroglaste kotanje, ki jih imenujemo vrtače. Njihovo dno je ravno in prekrito s prstjo. Na dnu so pogosto obdelovalne površine; z globoko lego tudi zaščitene pred vetrom.

Naslednja reliefna oblika so uvale. To so površinske kotanje z neravnim dnom; večje od vrtače in manjše od kraškega polja.  Primer je uvala Retje, ki je široka do 250 m in dolga približno 1,7 km. Dno uvale je občasno poplavljeno, večinoma pa jo prerašča travnik.

Kraška polja so kotanje z ravnim dnom, z vseh strani obdane z višjimi vzpetinami (planotami, hribovji) in povečini površinsko tekočo vodo (reka na polju ne teče naravnost, ampak dela zavoje in okljuke), ki na enem koncu polja izvira in na drugem ponikne v kraško podzemlje. Dno kraškega polja zaradi pogostih poplav ni primerno za poljedelstvo in poselitev, zato je večina naselij, njiv in boljših travnikov na robovih polj. Najbolj znana kraška polja so Cerkniško, Planinsko, Babno, Kočevsko.

Škraplje in žlebiči sta površinski kraški reliefni obliki. Škraplje nastanejo zaradi korozije ob ploskvah razpok manj odpornih kamnin, žlebiči pa so vzporedne podolgovate vdolbine, ki jih izoblikuje padavinska voda, ko odteka po najbolj strmih delih stene.

Na priloženi povezavi si oglej slike posameznih zgoraj omenjenih kraških pojavov. S klikom na modro piko se ti bo pokazala fotografija posamezne površinske kraške oblike.

https://eucbeniki.sio.si/geo9/2650/index6.html

Si kdaj že videl katero od teh oblik? Kje?


 




Última modificación: martes, 31 de marzo de 2020, 18:46