kulturni dan, 2. 4. 2020 (1. in 2. razred)
kulturni dan, 2. 4. 2020 (1. in 2. razred)
POTEK DNEVA:
1. Preberite si poslanico ob omenjenem dnevu, ki je objavljena na spletni strani šole.
2. Dragi starši, preberite kakšno pravljico svojim otrokom. Še bolje bo, če mu jo boste pripovedovali…
3. Ali veste, da je 2. april rojstni dan Hansa Christiana Andersena. Zato je ta dan izbran za Mednarodni dan knjig za otroke.
4. Učenci, ena najbolj znanih Andersenovih pravljic je tudi Grdi raček.
Ogledate si jo lahko na naslednji povezavi
Pravljica:
Risanka:
Tvoja naloga po pravljici je, da zbereš poslušalce in tudi ti poveš pravljico. Lahko obnoviš to, ki si jo gledal, lahko pa poveš katerokoli drugo. Prosi tudi starše, da ti kakšno preberejo.
Tvoja druga naloga je, da grdega račka narišeš, izrežeš in narediš lutko. Starše prosim, če nalogo poslikate in pošljete prvošolčki svoji razredničarki, učenci drugih razredov pa učiteljici Alenki Butala.
*Dodatna naloga
Če želiš, lahko napišeš tudi sam pravljico, ko se bomo vrnili v šolo, jo bomo lahko skupaj prebrali. Lahko jo napišeš takole:
Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.
Kamišibaj uvrščamo med predstave manjšega tipa oz. komornega gledališča. Slike (formata A3) vabijo k bližini in vključenosti gledalcev v vzdušje zgodbe.
Kamišibaj omogoča prikaz različnih žanrov in lahko nagovarja različno publiko. Poleg otroškega je zelo priljubljen tudi kamišibaj za odrasle. Tudi odrasli smo željni zgodb. Pravljice, basni, miti in legende, zgodbe s svojimi globokimi arhetipi, pesnitve in poezija so se izkazale kot odličen material za kamišibaj. Zato ima tudi etnološko funkcijo, saj lahko oživlja tudi tisto ljudsko izročilo, ki je zaradi svoje specifične literarne oblike težje uprizorljivo (izštevanke, uganke, pregovori …). Če pa si zaželimo sodobnejših vsebin, so tu kratke zgodbe, poezija, humoreske, grozljivke, drame, trilerji, znanstvena fantastika, družbeno-kritična vprašanja …
Dandanes, ko postajamo siti ekranov, digitalizacije, masovnih zabavnih prireditev in brezosebnih odnosov je kamišibaj dragulj, ki s svojo toplino in neposrednostjo na pristen način – kot nekoč – poveže ljudi ob pripovedovanju zgodb.
Kako so kamišibaj gledali včasih?
Nekoč se je kamišibajkar pripeljal s kolesom. Na prtljažniku je imel pritrjen lesen oder, pod katerim so bili predali za sladkarije. Na svoj prihod je opozoril z udarjanjem dveh paličic drugo ob drugo.
Kmalu se je okrog njega zbrala množica otrok in krajanov. Za drobiž so si kupili sladkarijo in ogled predstave.
Kamišibajkar je svojo zgodbo premišljeno pripravil v nadaljevanjih. Ko je bilo najbolj napeto, se je poslovil in odpeljal. S tem si je zagotovil publiko ob naslednjem obisku.
Pa pri nas?
V Sloveniji ga poznamo od leta 2013. Od takrat se je po zaslugi Gledališča Zapik naglo razširil po vseh slovenskih regijah in postal del kulturnega programa. Kot dragocen pripomoček ga uporabljamo tudi v pedagogiki in terapiji.
Več o kamišibaju in njegovem razmahu v Sloveniji si lahko preberete na spletni strani našega društva: Društvo kamišibaj Slovenije http://www.kamisibaj.si/
ZGODBO KAMIŠIBAJ SO NAM PREDSTAVILI TUDI UČENCI VIŠJIH RAZREDO, KO SO V ČASU OPB-JA PRIŠLI K NAM V RARZRED. Se še spomnite katero zgodbo je predstavila Neža in katero Ožbej? Tudi vi ste lahko tako ustvarjalni.