Slovenščina, 4. d (Ozimek)

Hoj!

Ena bolj "petkova" vaja zate: v spodnjem besedilu (odlomku) poišči vsaj štiri značilnosti pravljice. Če ti to uspe, 

se dobro pripravljaš na spraševanje :) Ne pozabi tudi pregledati včerajšnje vaje! Pa vpisati se v dnevnik!

ZAČARANI GRAD IN MEDVED

(ljudska pravljica - odlomek)

Neki trgovec je imel tri zale hčere, med njimi mu je bila najmlajša tudi najljubša, kot je to že navada v družinah, ki imajo po več otrok.

Ko se je trgovec nekoč odpravljal v glavno mesto tiste dežele, je vprašal svoje hčerke, kaj si želijo, da jim prinese. Najstarejša si je izvolila razkošno in krasno obleko, kakršne še ni imela nobena deklica v tistem kraju. Srednja hči bi rada imela dragocen lišp, najmlajša pa, ki je posebno rada vrtnarila, de očetu: “Slišala sem in brala sem o nekem gradu blizu glavnega mesta. V grajskem vrtu pa neki raste drevo, ki prekrasno žvižga in poje. Tri veje bi rada imela od tega čudovitega drevesa; požlahtniti hočem moje najljubša drevo v našem vrtu.”

Trgovec je odšel. V glavnem mestu je imel mnogo opravkov, kakor sploh bogati trgovci, o čemer pa mi ne razumemo mnogo. Kupil je že razkošno obleko in dragocen lišp za starejši hčeri, a na najmlajšo bi bil kmalu pozabil. Povprašal je po tistem čudnem gradu in po čudežnem drevesu, a komaj je izvedel zanj. No, slišal je tudi, da leži pod pojočim drevesom grozno hud medved, ki varuje grad in drevo ter silno renči, če se kdo približa. Toda trgovec se tega ni prestrašil, saj bi rad storil vse za svojo najmlajšo hčer.

Prišel je pod grad in z največjo težavo zlezel čez grajsko obzidje. V tem hipu je že pri njem medved, ki ga povpraša, po kaj neki je prišel v grad. Trgovec pove, da bi rad dobil tri veje od tistega prečudnega drevesa, ki krasno poje in žvižga. Medved pa mu de: “Ako mi izpolniš, kar te bom prosil, ti bom dal veje, da bo zadovoljna tvoja hčerka.”

Trgovec odgovori: “Če mi bo le mogoče, ti bom od srca rad izpolnil vsako željo.” Nato mu pravi medved: “Mogoče ti bo! Ali mi torej izpolniš eno samo željo.” Trgovec premišlja, omahuje, a naposled vendar reče: “Naj bo, kakor bog hoče, izpolnil ti jo bom.”

Medved gre, a se kmalu vrne s tremi vejami in pravi: “Danes čez tri leta pridem po tvojo hčer, da mi bo žena.”

Trgovec je postal bled kot zid, a ugovarjati ni mogel in si ni upal. Odšel je z žalostno dušo proti domu. Hčerke so bile vesele očetovih darov. Najbolj vesela je bila najmlajša hčer, kajti tudi njej je oče izpolnil vročo željo. S cepiči iz čudežnega vrta je požlahtnila svoje drevo, ki je že ob letu tako krasno pelo in žvižgalo, da so ga hodili poslušat od blizu in od daleč.

Trgovec je že skoraj pozabil na medveda, hčere pa niso vedele zanj, saj jim ni povedal.