Slovenščina, 5. d (Lužar)
Slovenščina, 5. d (Lužar)
Tema: Branje z razumevanjem
Cilj: učenec prebere neznano besedilo in zna iz njega izluščiti pomemebne podatke
Predviden čas: 1 ura
1. PREBERI BESEDILO:
LIPICANEC
Lipicanec
V letu 1580 je v Lipici nastala svetovno znana pasma lipicancev. Osnovo
za to pasmo so dali domači kraški, španski in napolitanski, kasneje še
arabski konji.
Vemo tudi, da so na območju Lipice že v rimskih časih
redili močne, hitre in vzdržljive konje. Lipicanec je srednje velik
konj, visok približno 155 cm, z belo ali z zelo svetlo sivo barvo dlake,
lahko pa je tudi siv, vranje črn, rjavosiv, temnorjav.
Žrebeta so vedno
temne barve. Ima glavo z velikimi temnimi in živahnimi očmi.
Vrat ima
visoko nasajen, lepo izražen viher1, dolg in raven hrbet, mišičast in
lepo položen križ. Prsi so globoke in široke ter izražajo njegovo moč.
Griva in rep sta gosta in košata, vendar je žima tenka kot svila.
Lipicanec se šele v gibanju pokaže v vsem svojem sijaju. Korak je visok,
graciozen, prožen in energičen. Drža je elegantna.
Dočaka visoko
starost, tudi do 30 let. Po značaju je ponosen in dostojanstven, a
hkrati skromen in vzdržljiv, zato je tudi dober vprežni in delovni konj.
Zaradi izrazito prijaznega značaja, visoke inteligence in
pripravljenosti za učenje se je bolj od drugih pasem sposoben šolati. Le
izbrani konji pa so sposobni osvojiti tudi točki klasične šole jahanja
na zemlji in nad zemljo.
V kobilarni Lipica se letno skoti okrog 40
žrebičkov. Še do pred kratkim so vsa v Lipici rojena žrebeta dobila na
levem licu žig L, kar je bil dokaz originalnosti v Lipici rojenih
lipicancev. Nobena druga kobilarna ali organizacija ni imela pravice do
uporabe tega žiga.
Lipicanci dobijo imena po že ustaljenem sistemu.
Imena žrebcev so sestavljena iz očetovega in materinega imena, pri
kobilah pa je ime sestavljeno iz imena rodu in rimske številke.
Lipicanci so bili vzrejeni za potrebe dunajskega dvora in španske
jahalne šole na Dunaju. Uporabljali so jih predvsem za klasično šolo
jahanja in vleko lažjih vpreg. To se pri pasmi vidi še danes. Klasični
tip lipicanca se tudi zdaj vzreja za klasično šolo jahanja. Šolanje
mladih žrebcev se začne pri treh letih in pol ter traja naslednjih pet
do šest let.
V tem času se naučijo natančnega gibanja, različnih
dresurnih elementov, posebno nadarjeni žrebci pa tudi značilnih skokov.
Šolanje konj poteka vsak dan, skozi različna obdobja bolj ali manj
intenzivno. V klasični šoli jahanja uporabljajo le lipicanske žrebce in
samo najboljši so izbrani za nastope.
Nekoč so na dan, ko so triletnega
žrebca lipicanca napotili v špansko jahalno šolo na Dunaj, hlevski
delavci smeli zanj posaditi tri maklene. Zato Lipico danes prepletajo
drevoredi z vseh strani neba in ohranjajo pridih starih časov.
viher – sprednji, izbočeni del hrbta
maklen – vrsta listnatega drevesa
Spodnje naloge reši v zvezek. Pazi na pravilen in lep zapis. :)
2. Iz besedila izpiši primer za: SOPOMENKO
NADPOMENKO
PODPOMENKO
PROTIPOMENKO
3. Izpiši besede, ki poimenujejo značajske lastnosti lipicanca.
4. Razloži pomen podčrtane besedne zveze: Lipicanec se šele v gibanju pokaže v vsem svojem sijaju.
5. Kako visoki so lipicanci?
6.
Nekoč so na dan, ko so triletnega žrebca lipicanca napotili v špansko
jahalno šolo na Dunaj, hlevski delavci smeli zanj posaditi tri maklene.
Zato Lipico danes prepletajo drevoredi z vseh strani neba in ohranjajo
pridih starih časov.
S svojimi besedami razloži, kaj pomeni, da drevoredi ohranjajo pridih starih časov?
7. Besede v oklepajih postavi v pravilno obliko.
Žrebce v (kobilarna) _________________________ poimenujejo z (dve imeni) _______________________________.
Elegantni konji so zaradi usklajenih gibov posebej cenjeni v vseh (klasična jahalna šola) _________________________________________________.
7. Predstavljaj si, da si si v Lipici ogledal predstavo klasične šole jahanja. Napiši, kdaj si si jo ogledal, kaj si videl (navedi vsaj 2 podatka), kaj te je še posebej navdušilo in zakaj.
