|
Kadar se telo giblje po premici, tako gibanje imenujemo premo gibanje. Kadar se telo giblje po ukrivljeni tirnici, to gibanje imenujemo krivo gibanje. Primer krivega gibanja je tudi kroženje. Pri kroženju se telo giblje po obodu navideznega
kroga. To pomeni, da je telo med gibanjem ves čas enako oddaljeno od središča kroženja.
Kadar se telesu velikost hitrosti ne spreminja, pravimo, da kroži enakomerno – takrat lahko obodno hitrost, pot in obhodni čas povežemo z že znano enačbo v = s
t
. Upoštevajmo, da krožeče telo potuje po krožnici, zato pri enem obhodu opravi pot, enako obsegu kroga: 2πr. Tako dobimo zvezo: ν =
2π
r / t0
. Pogosto pa pri opisu kroženja omenjamo tudi frekvenco kroženja.
Ker vemo, da se v obhodnem času telo zavrti natanko enkrat, lahko izpeljemo zvezo ν =
1/t
0
.
Potrebuješ: ključ in vrvico.
Ključ priveži na vrvico in ga vrti nad glavo, tako da bo krožil v vodoravni ravnini. V določenem trenutku vrvico izpusti in opazuj, kam ključ odleti. Pri poskusu moraš biti previden, da ključ koga ne udari ali da
z njim ne poškoduješ predmetov v okolici!
|
Ko vrvico spustimo, ključ odleti v smeri, v kateri se v tistem trenutku giblje. To gibanje ima smer tangente na krožnico.
Otrok na vrtiljaku sedi na konjičku, ki je od središča kroženja oddaljen 3 m. V eni minuti se vrtiljak zavrti šestkrat. Kolikšna je frekvenca kroženja in kolikšna je obodna hitrost otroka na vrtiljaku?
Vrtiljak se v minuti zavrti šestkrat. Frekvenca kroženja je torej
ν
= 6/60
s
= 0,1 s-1 = 0,1 Hz
Sedaj lahko izračunamo tudi obhodni čas:
t0 = 1
/ ν
= 1 / 0,1Hz
= 10 s
in z uporabo tega podatka še obodno hitrost:
v = 2
⋅π
⋅r / t0
= 2
⋅3,14
⋅
3m / 10s
= 1,9 m/s
|
|