Brižinski spomeniki

Zapis v zvezek:

BRIŽINSKI SPOMENIKI

- so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.

Nastali naj bi okoli leta 1000 (niso datirani). Najdeni so bili leta 1807 v münchenski knjižnici v latinskem kodeksu, ki so ga tja prenesli iz Freisinga. Zapisani so na kozjem pergamentu, pisava v njih je karolinška minuskula.

Sestavljeni so iz treh besedil. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi, 2. pa je Pridiga o grehu in pokori. Gre za besedila s cerkveno vsebino. Kodeks bi naj bil last škofa Abrahama, ki je na območju slovenskih dežel širil krščanstvo.

Brižinske spomenike še danes hrani münchenska Bavarska državna knjižnica. Knjižnico so zapisi zapustili dvakrat. Leta 1970 so jih razstavili v Vatikanu, maja in junija 2004, ob vstopu Slovenije v EU, pa so bili na ogled v Narodni in Univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

2. Brižinski spomenik (pridiga o grehu in pokori).