Fizika je ena izmed temeljnih naravoslovnih ved. Beseda fizika izvira iz stare grščine (physis pomeni narava).


Fizika je naravoslovna veda, ki naravne pojave opisuje s fizikalnimi količinami in zakoni.


Fizika pomembno vpliva tudi na razvoj tehnologije. Številne naprave, ki jih vsakodnevno uporabljamo, je bilo mogoče razviti šele, ko so znanstveniki odkrili, razumeli in uspešno nadzorovali nekatere naravne pojave. Fizika vpliva na razvoj znanosti kot celote, na tehniko, medicino, pa tudi na naš način življenja.





Metode dela v fiziki

Fiziki (in tudi drugi znanstveniki) pri svojem delu pojave vedno najprej natančno opazujejo, bodisi v naravi ali v laboratoriju. Na podlagi opazovanja, svojega znanja in preteklih dognanj oblikujejo več razlag (hipotez), s katerimi poskušajo razložiti opazovani pojav. Da bi ugotovili, katera izmed predlaganih razlag je pravilna, si najprej zamislijo testni poskus (eksperiment). Za vsako razlago posebej oblikujejo napoved o pričakovanem rezultatu testnega poskusa, nato pa poskus izvedejo. Obdržijo le tiste razlage, katerih napovedi se skladajo z rezultatom testnega poskusa, ostale pa zavržejo. Da bi ločili med preostalimi razlagami, predlagajo dodatne testne poskuse. Razlaga, ki uspešno prestane številne testne poskuse, postane znanstvena teorija. V fiziki tako teorijo imenujemo fizikalni zakon.


Znanstveniki za opazovani pojav najprej predlagajo več razlag. Pravilno izmed njih izberejo s pomočjo testnih poskusov .


Znanstvena teorija (video)


 

 


Poskus ali eksperiment je metoda znanstvenega dela. Ločimo opazovalne poskuse, s katerimi zbiramo informacije o nekem pojavu, in testne poskuse, s katerimi želimo med več razlagami za opazovani pojav najti pravo.

Última modificación: lunes, 31 de agosto de 2020, 21:17