Nosečniška sladkorna bolezen

Tako imenujemo sladkorno bolezen, ki se razvije v nosečnosti, najpogosteje v zadnjem timesečju, in izgine po porodu otroka.

Nosečnost zaradi spremenjenega delovanja hormonov spremlja stanje zmanjšane občutljivosti tkiv na inzulin. Zaradi tega se mora trebušna slinavka temu stanju prilagoditi s povečnim izločanjem inzulina, tudi do 3x. Če tega NE zmore, se koncentracija krvnega sladkorja poviša.

Čeprav se po porodu hormonsko stanje žene in koncentracija glukoze v krvi normalizirata, je pri ženskah, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen verjetnost pojava SB tipa 2  v kasnejšem obdobju večja, večja je tudi pri otrocih mater, ki so imele nosečnostno SB. Nosečnost je pravzaprav priv večji preizkus sposobnosti trebušne slinavke povečati izločanje inzulina ob povečani potrebi.

Meja glukoze v krvi pri nosečnici je nižja kot pri nenoseči ženski. Mejna koncentracija glukoze za dokaz nosečnostne SB je 5,1 mmol/l krvi.

Povečana koncentracija glukoze v krvi pri materi vpliva tudi na zarodek. Otroci so mnogokrat rojeni pretežki, imajo po rojstvu povečano koncentracijo inzulina v svoji krvi - hipoglikemija in imajo večjo verjetnost pojava SB v kasnejšem obdobju.