Da lahko gledamo, potrebujemo svetlobo. Svetloba se od svetila širi v okolico, dokler na svoji poti ne zadane ob oviro. Na oviri se lahko svetloba absorbira, prehaja skoznjo, ali se od nje odbije, največkrat pa pride do kombinacije naštetega. Da predmet vidimo, se mora svetloba od njegove površine odbiti v naše oči.
Pri naravoslovju smo že spoznali, da se svetloba širi premočrtno. Za oviro se zato pojavi senca, saj se svetloba s svetila v ta del prostora ne more širiti. Če je v oviri odprtina, za njo nastane snop svetlobe – območje, kjer se svetloba razširja večinoma v eno smer. Z manjšanjem odprtine v oviri tudi snop svetlobe postaja vedno tanjši. Potovanje svetlobe običajno opišemo s potekom žarkov. Svetlobni žarek je teoretični model, ki predstavlja neskončno tanek snop svetlobe. Na skicah žarke prikažemo z ravnimi črtami, s puščico pa običajno označimo smer razširjanja svetlobe.


Lastnosti razširjanja svetlobe izkoriščamo za preslikave v optičnih napravah. Najpreprostejša naprava te vrste je camera obscura.

Camera obscura

Camera obscura (tudi kamera obskura) je preprosta optična naprava (latinsko camera obscura pomeni temna soba). Najenostavnejša oblika camere obscure je zaprta škatla z luknjico v steni. Svetloba premočrtno potuje od svetlega predmeta skozi luknjico na cameri obscuri do nasprotne stene škatle, kjer nastane slika. To steno lahko nadomestimo s prosojnim papirjem in tako izdelamo zaslon. Kadar je zaslon bližje luknjici kot opazovani predmet, je nastala slika pomanjšana.






Odboj svetlobe

Na meji dveh različnih snovi, ki prepuščata svetlobo, se običajno del svetlobe odbije, del svetlobe pa gre skozi mejo v drugo snov. Svetloba se odbije tudi na zrcalu ali na gladki (npr. kovinski ali plastični) površini.

Kota med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico ter med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico sta pri odboju enaka. Ta ugotovitev velja splošno in jo v fiziki imenujemo odbojni zakon.



Lom svetlobe

Omenili smo že, da se na meji dveh različnih snovi, ki prepuščata svetlobo, običajno odbije le del svetlobe. Preostali del preide skozi mejo v drugo snov, svetloba pa pri tem spremeni smer. Ta pojav imenujemo lom svetlobe.

Pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo sta kota med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico ter med lomljenim žarkom in vpadno pravokotnico različna. Kadar svetloba prehaja iz zraka v vodo, je vpadni kot večji od lomnega. Če bi z laserjem posvetili v nasprotni smeri, bi ugotovili, da je pri prehodu iz vode v zrak ravno obratno – vpadni kot je manjši od lomnega.






Zadnja sprememba: nedelja, 4 oktober 2020, 21:59