DODATNA RAZLAGA_OSEBNI ZAIMKI

 Osebni zaimki so besede, ki nadomestijo samostalnike, zato da se ne ponavljamo v povedi. Imajo lahko več oblik, saj jih lahko sklanjamo (torej jim določimo sklon) tako kot samostalnike, glej DZ. Poleg sklona jim lahko določimo še osebo in število (tako kot glagolu).

Pri sklanjanju imajo lahko osebni zaimki več oblik, krajše ali daljše. Če želimo poudariti zaimek, uporabimo daljšo obliko, kadar gre bolj »na splošno« pa krajšo.

Na primer:

Mene nihče ne mara. – Nihče me ne mara.

– V obeh primerih gre za zaimek v 1. os. ed. tožilnik

Tebi so všeč vsi fantje, vendar te nihče od njih ne pogleda.

− V obeh primerih gre za zaimke v 2. os. ed., tebi je v dajalniku, te pa v rodilniku

Paziti je treba pri zaimkih:

- »mi«, tu se namreč pojavi največ napak.

Prosim, prinesi mi kavo.    /    Jutro bomo mi odšli na morje.

V obeh primerih je oblika zaimka enaka, a v prvi povedi gre za obliko zaimka »jaz« (1. os. ed.) v dajalniku (Komu prinesi kavo?). V drugi povedi pa gre za zaimke v množini (1. os. mn.) v imenovalniku.

- »me«, ednina ali množina?

Srečali ste me včeraj v mestu.   /   Včeraj smo me odšle na zabavo.

Oblika zaimka je tudi tu enaka, a v prvi povedi gre spet za obliko zaimka »jaz« v tožilniku, v drugi povedi pa za zaimek za ženske v imenovalniku množine.

PAZI!

Besedice »sem, si, je …« NISO osebni zaimki, ampak glagoli oz. del glagola v pretekliku.