Pri naravoslovju smo že spoznali dve vrsti leč:

  • zbiralne leče so na sredini debelejše kot na robovih in snop vzporedne svetlobe zberejo v eni točki – gorišču;

  • razpršilne leče so na sredini tanjše kot na robovih in snop vzporedne svetlobe razpršijo.

Razdaljo od središča leče do gorišča imenujemo goriščna razdalja leče. Goriščno razdaljo lahko določimo tako, da s premikanjem leče na zaslon preslikamo ostro sliko oddaljenega predmeta, na primer drevesa pred oknom ali pokrajine. Ko je slika ostra, je razdalja med lečo in zaslonom enaka goriščni razdalji.


Nastanek slike

Nastanek slike lahko prikažemo s potekom žarkov. Iz vsake točke predmeta se širijo žarki v vse smeri. Po navadi na skici narišemo le nekaj žarkov z vrha predmeta, da je slika preglednejša. Zbiralno lečo označimo z ravno črto s puščicama na obeh krajiščih.




Pri preslikavi predmetov z zbiralno lečo si običajno pomagamo s tremi žarki, za katere lahko preprosto določimo, kako se lomijo: to so vzporedni, temenski in goriščni žarek.

Predmet velikosti P postavimo na neko razdaljo a pred lečo. Na razdalji b od leče dobimo sliko velikosti S. Slika je lahko pomanjšana, enako velika ali povečana glede na predmet.







Zadnja sprememba: nedelja, 18 oktober 2020, 19:22