V jasni noči lahko na nebu opazimo zvezde. Čeprav se na prvi pogled zdi, da mirujejo, lahko z natančnim opazovanjem ugotovimo, da temu ni tako.

Položaj zvezd na nebu se spreminja. V resnici je opaženo gibanje le navidezno in je posledica vrtenja Zemlje okoli lastne osi. Prav tako kot Sonce tudi nekatere zvezde vzhajajo in zahajajo. Vendar ne vse! Če bi položaj zvezd natančno opazovali nekaj ur, bi ugotovili, da se zvezde navidezno vrtijo okrog točke na severnem delu neba. To je smer, v katero kaže os Zemljinega vrtenja. Svetla zvezda blizu te točke se imenuje Severnica. Posebna je zato, ker se kljub vrtenju Zemlje na nebu skoraj ne premika. 




Zemlja se v 24 urah zavrti za malo več kot en obrat. To je posledica dejstva, da se poleg vrtenja okoli lastne osi premika tudi po tirnici okoli Sonca. Položaj zvezd opolnoči je zato vsako noč nekoliko drugačen. V poletnih nočeh lahko opazujemo druge zvezde kot pozimi. Le zvezde okrog Severnice so vidne skozi vse leto.

Zvezde, ki so ves čas nad obzorjem (ne vzhajajo in zahajajo), imenujemo  nadobzornice.

Ozvezdje je skupina zvezd, ki jih z Zemlje vidimo na istem delu neba. Že stara ljudstva so svetle zvezde povezovala v preproste geometrijske like in si v njih predstavljala podobe bogov, junakov, živali in predmetov. Večino imen ozvezdij, ki so vidna iz naših krajev, smo prevzeli od starih Grkov.

Zvezde so telesa, podobna našemu Soncu. Ali bolje rečeno: tudi Sonce je zvezda, le da je Zemlji veliko bližje kot druge zvezde.

Zvezde so različno oddaljene od Zemlje in se razlikujejo po mnogih lastnostih. Že s prostim očesom lahko opazimo, da so nekatere zvezde bele, druge pa bolj oranžne. Barva zvezd je odvisna od njihove temperature. Zvezde se razlikujejo tudi po velikosti, masi, sestavi, svetlosti, starosti in številnih drugih lastnostih.

Vse zvezde, ki jih vidimo s prostim očesom, so sestavni del naše galaksije. Galaksija je nebesno telo, ki ga sestavlja več milijard zvezd, razporejenih v diskasto obliko. Zvezde so v galaksiji najgosteje razporejene okrog središča, ob robovih pa tvorijo značilne spiralne rokave. Naša galaksija se imenuje Rimska cesta oz. Mlečna cesta.

Razdalje v vesolju

Našemu Soncu najbližja zvezda je Proksima Kentavra (Proxima Centauri) – od Sonca je oddaljena 4,2 svetlobnega leta. Svetlobno leto (s. l.) je enota, s katero v vesolju merimo velike razdalje.


Od Sonca do najbližje zvezde svetloba torej kljub veliki hitrosti potuje več kot štiri leta!

Za izražanje razdalj v Osončju običajno uporabljamo dolžinsko enoto imenovano astronomska enota. Ena astronomska enota (a. e.) je definirana kot povprečna razdalja med Zemljo in Soncem, to je 149 597 870 700 metrov oz. približno 150 milijonov kilometrov.


Zadnja sprememba: nedelja, 22 november 2020, 19:10