Planet Uran
Planet Uran
|
Uran je sedmi planet od Sonca in tretji največji v našem Osončju. Odkrit je bil leta 1781 in sicer s pomočjo teleskopa, ki ga je upravljal astronom William Herschel. Uran je torej prvi planet, ki je bil odkrit s teleskopom, čeprav so sprva mislili, da je komet ali zvezda. Leta 1783 je bil tudi uradno sprejet kot novi planet v Sončevem sistemu. Je zelo mrzel in vetroven svet, ki je obdan z trinajstimi šibkimi obroči, ter ima 27 naravnih satelitov. Ima tudi unikaten nagib osi, vrti se namreč skoraj pod pravim kotom (90 stopinj). Zaradi tega se zdi kot da se okoli svoje osi suče na svoji stranici, in okrog Sonca tako kroži kot 'bowling' krogla. Poimenovan je po grškemu bogu neba. Velikost in oddaljenost od SoncaS polmerom, ki znaša 25 362 kilometrov je Uran štirikrat širši od Zemlje. Če bi bila Zemlja velikosti teniške žogice, bi bil Uran velik približno kot nogometna žoga. Povprečno oddaljenostjo od Sonca ima približno 2,9 milijarde kilometrov, kar znaša 19,8 astronomskih enot. Ena astronomska enota predstavlja razdaljo od Sonca do planeta Zemlja. Svetloba, ki jo oddaja Sonce, potrebuje 2 uri in 40 minut, da pride do Urana, saj potuje s hitrostjo skoraj 300 tisoč kilometrov na sekundo.
Kroženje in rotacijaEn dan na Uranu traja približno 17 ur. To pomeni, da potrebuje le 17 ur, da se enkrat zavrti okoli svoje osi. En obhod okrog Sonca pa opravi vsakih 84 zemeljskih let; eno leto na Uranu je torej enako dolgo kot 30 687 zemeljskih dni. Uran je edini planet katerega ekvator je skoraj pod pravim kotom glede na svojo orbito. Njegov nagib znaša 97,77 stopinje. Visok nagib je, po vsej verjetnosti, posledica trčenja s telesom velikosti planeta Zemlja (mnogo let nazaj). Ta edinstveni nagib pa povzroča najbolj ekstremne letne čase, kar jih poznamo v Osončju. Skoraj četrtino Uranskega leta Sonce sije direktno na enega izmed polov, drugi pol pa se skrije v 21 let dolgo, temno zimo. Uran je eden izmed dveh planetov v Osončju, ki se okoli svoje osi vrtita v nasprotni smeri kot večina planetov. Drugi tak planet je Venera.
Nastanek planetaUran se je tako kot preostali del Osončja izoblikoval pred približno 4,5 milijardami let nazaj, ko se je zaradi delovanja sile gravitacije skupaj zgnetlo ogromno prahu in plinov, ki danes tvorijo ta ledeni plinasti velikan. Tako kot sosednji planet Neptun, se je najbrž tudi Uran formiral bližje Soncu, in se potem preselil v zunanji del Sončevega sistema, kjer se je ustalil v stabilno orbito kot sedmi planet po vrsti.
ZgradbaUran je eden izmed dveh 'ledenih plinastih velikanov' v zunanjem delu Osončja (drugi je Neptun). Večino celotne mase planeta (kar 80%) sestavlja vroča, gosta tekočina 'ledenih' materialov kot so voda, metan in amoniak. V središču planeta se najverjetneje nahaja majhno kamnito jedro s temperaturami do 5000 °C. V premeru je nekoliko večji od sosednjega planeta Neptuna, vendar pa ima manjšo maso od le tega. Je drugi najredkejši (oz. drugi najmanj gost) planet, takoj za Saturnom. Uran zaradi velikih količin metana v atmosferi, sveti s svojo prepoznavno modro-zeleno barvo. Sončeva svetloba prehaja skozi Uranovo atmosfero in se odbija od oblakov. Metan absorbira rdeči del svetlobe, kar posledično privede do modro-zelene barve. PovršjeKot plinasti velikan, Uran nima prave površine. Medtem ko vesoljsko plovilo sploh ne bi moglo pristati na planetu, ne bi moglo niti leteti skozi njegovo atmosfero oz. ozračje brez, da bi se poškodovalo. Ekstremne temperature in visok tlak bi plovilo uničili v zelo hitrem času.AtmosferaUranova atmosfera je sestavljena večinoma iz vodika in helija, z manjšimi količinami metana, vode in amoniaka. S temperaturami tudi do -224 °C je na nekaterih področjih celo hladnejša od Neptunove atmosfere. Vetrovi na Uranu dosežejo hitrosti do 900 km/h. Blizu ekvatorja se vetrovi obnašajo retrogradno, kar pomeni, da se gibljejo v nasprotni smeri vrtenja planeta. Bližje polom pa se preusmerijo in 'tečejo' z Uranovim vrtenjem okoli svoje osi.Življenje na UranuOkolje na Uranu ni namenjeno življenju kot ga poznamo. Temperature, tlak, plini in materiali, ki so značilni za ta planet, so najverjetneje preveč ekstremni in nestanovitni, da bi se organizmi lahko prilagodili.Uranovi naravni sateliti (lune)Uran ima 27 znanih naravnih satelitov. Medtem ko je večina lun, ki krožijo okoli ostalih planetov, poimenovanih po raznih junakih iz grške ali rimske mitologije, so Uranovim lunam nadeli imena po junakih iz del Williama Shakespeara in Aleksandra Pope-a. Vse notranje lune so sestavljene in vodnega ledu (50%) in kamnitih skal (50%). Sestava zunanjih lun ni znana, najbrž pa gre za asteroide, ki jih je Uran s svojo gravitacijo 'ujel' v stabilne orbite.
ObročiUran ima dva sklopa obročev. Notranji sistem je sestavljen iz devetih obročev temno sive barve. Zunanja obroča pa sta dva: manjši je rdečkaste barve (podobno kot ostali obroči drugih planetov), najoddaljenejši pa je modrikast (podobno kot Saturnov obroč E). MagnetosferaUran ima nenavadno magnetosfero, ki je nepravilne oblike. Magnetna polja se običajno ujemajo z vrtenjem planeta, vendar pa se Uranovo magnetno polje 'prevrne', in sicer kot posledica ekstremnega nagiba planeta. Magnetna os se nagiba za skoraj 60 stopinj od rotacijske osi, in se od središča planeta posledično odmakne za tretjino polmera.
Raziskovanje UranaSamo eno vesoljsko plovilo je obiskalo ta svetlo modri planet. Po tem, ko je prepotovalo več kot 3 milijarde kilometrov v devetih letih, je sonda 'Voyager 2' (NASA) v samo šestih urah zbrala večino pomembnejših podatkov o skrivnostnem planetu, vključno
z lunami in obroči. Druga orodja s katerimi raziskujemo ta planet so med drugim tudi vesoljski teleskop 'Hubble' in ostali mogočnejši teleskopi na Zemlji. |
