Vesolje, v katerem živimo, je zgrajeno iz različnih snovi. Vse snovi pa so zgrajene iz majhnih gradnikov, ki jih imenujemo atomi.

Atomi se med seboj razlikujejo in so v snoveh med seboj različno povezani.


Glede na to, kako so atomi povezani med seboj, ločimo tri vrste snovi: trdnine, kapljevine in pline. Kapljevine in pline imenujemo s skupnim imenom tekočine.

Nekatere snovi lahko najdemo v vseh treh omenjenih oblikah ali agregatnih stanjih. Agregatno stanje imenujemo tudi faza. Za primer vzemimo vodo. Obstaja lahko kot trdnina (led), kapljevina (tekoča voda) in plin (vodna para). V katerem agregatnem stanju je voda, je odvisno predvsem od temperature.

Atomi navadno v snovi ne nastopajo sami. Običajno so povezani med seboj v večje strukture. Pravimo jim molekule.


Snov je torej zgrajena iz atomov, ki se spajajo v molekule. Te pa se naprej povezujejo med seboj. V naravi vsi atomi niso enaki. Razlikujejo se po notranji sestavi, zato imajo tudi različna imena. Z eno besedo jih imenujemo elementi. Elementi so lahko plini (vodik, kisik, dušik ...), kovine (železo, baker, aluminij ...) in nekovine (ogljik, žveplo, klor ...). V naravi pogosteje kot elemente srečujemo spojine. To so snovi, ki so sestavljene iz več elementov (voda, zrak ...).


ZGRADBA TRDNIN
Za trdnino oziroma trdno snov je značilno trdno agregatno stanje. Zavzema stalno prostornino in določeno obliko. Atomi oziroma molekule, ki so gradniki trdne snovi, so močno povezani med seboj s kemijskimi vezmi. Tako strukturo imenujemo tudi kristalna mreža ali na kratko, kristal.


Kristalna mreža je urejena tako, da se enake oblike povezanih molekul ponavljajo znova in znova. Na sliki je primer kristala, ki je zgrajen iz dveh vrst atomov. Med posameznimi atomi obstajajo kemijske vezi, ki na sliki niso narisane. Pri trdninah so te vezi razmeroma trdne, saj atomi le malo nihajo okrog svoje ravnovesne lege. Premik enega atoma povleče za seboj tudi naslednjega itd. Temu se atomi upirajo, zato se trdninam oblika zlepa ne spremeni.

 
 


ZGRADBA KAPLJEVIN

Kapljevino dobimo, če neko snov v trdnem agregatnem stanju segrevamo, da se stali. Kapljevina zavzame obliko posode, v kateri se nahaja. Pri tem ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

V trdnih snoveh zaradi segrevanja atomi v kristalu vedno bolj nihajo in se odmikajo drug od drugega. Kemijske vezi med posameznimi molekulami se rahljajo ali celo pretrgajo. Zaradi zrahljanih vezi med molekulami kapljevina lažje spreminja svojo obliko. Prilagodi se obliki posode, v kateri je.

 

 

Kapljevina ob segrevanju preide pri temperaturi vrelišča v drugo agregatno stanje, kar imenujemo izparevanje. Novo agregatno stanje se imenuje plin.


ZGRADBA PLINOV

Plin je snov, ki zavzame celoten razpoložljiv volumen posode, v kateri je shranjen. Nima stalne prostornine in nima gladine kot npr. kapljevina. Kapljevine in pline s skupno besedo imenujemo tekočine.

Na sliki imamo shematičen prikaz molekul plina. To bi lahko bil na primer CO2. Molekule plina so neodvisne med seboj, kemijske vezi med njimi so pretrgane. Molekule se lahko prosto gibljejo v prostoru.


Molekule med svojim gibanjem trkajo ob druge molekule in ob stene posode. Molekule se v povprečju gibljejo tem hitreje, čim višja je temperatura v posodi, kjer so. Če balon z zrakom segrejemo, bodo molekule zraka močneje trkale ob stene balona in balon se bo napihnil.



PREHODI MED AGREGATNIMI STANJI


 







Povzetek

Trdne snovi (A) imajo posebno atomsko oziroma molekularno strukturo. To pomeni, da so atomi med seboj močno povezani z vezmi in v prostoru razporejeni po pravilih. Tvorijo kristalno strukturo oziroma kristal.

Kapljevine (B) so snovi, ki tečejo in lahko tvorijo kapljice. Ko jih damo v posodo, zavzamejo obliko posode. Struktura atomov oz. molekul je v tem primeru manj toga: molekule med seboj več niso trdno povezane, ampak se medsebojne vezi zrahljajo in ponekod pretrgajo. Tekoča voda nima več kristalne strukture, ampak so molekule slabo povezane.

Plini (C) so snovi, ki zapolnjujejo ves prostor, v katerem so. Njihova molekularna oz. atomska struktura je taka, da ni medsebojnih vezi med posameznimi gradniki. Ti se prosto gibljejo po prostoru. Drug na drugega vplivajo gradniki le, kadar se zaletijo.

Last modified: Saturday, 2 January 2021, 11:48 PM