Opis gibanja
Opis gibanja
|
Predstavljaj si, da sediš na avtobusu, ki se pelje po cesti. Pomisli: ali se giblješ ali miruješ? Odgovor na vprašanje je odvisen od tega, kaj opazujemo. Glede na avtobus mirujemo, saj sedimo na sedežu – pravimo, da se lega telesa glede na avtobus ne spreminja. Glede na ulico zunaj se gibljemo enako hitro kot avtobus – lega nas in avtobusa se glede na ulico spreminja. Pri opisu gibanja moramo torej vedno navesti predmet iz okolice, ki služi kot referenčna točka za opazovanje. 
Kadar je samoumevno, glede na kaj se telo giblje, tega ne povemo. Če rečemo na primer, da letalo vzleti pri hitrosti 250 Ali se sedaj, ko bereš to besedilo, giblješ ali miruješ? Glede na svoj stol in tla seveda miruješ, glede na Sonce se skupaj z Zemljo z zelo veliko hitrostjo giblješ.
Premo in krivo gibanjeTelo med gibanjem spreminja svojo lego glede na izbrano izhodišče. Pri tem se premika po navidezni črti, ki jo imenujemo tir gibanja. Če se telo giblje naravnost, torej po premici, pravimo, da se giblje premo. Če se telo giblje po krivulji, pravimo, da se giblje krivo.
Premo enakomerno gibanjeČe želimo gibanje natančno opisati, moramo povedati, kako hitro se telo giblje. Gibanje bi lahko opisali na primer z besedama »hitro« in »počasno«, vendar pogosto tak opis ni dovolj natančen. Bolj natančni smo, če povemo, v kakšnem času telo prepotuje določeno razdaljo. Poglejmo si to na naslednjem primeru. Potrebuješ: štoparico. Oglej si spodnji film in izmeri čas, ki ga vlak potrebuje, da prevozi razdaljo med obema stebroma mostu.
Razdaljo, ki jo v času opazovanja prevozi vlak, imenujemo pot – to je dolžina tira med začetno in končno lego opazovanega telesa. Da bi lahko natančneje opisali gibanje, vpeljemo novo fizikalno količino, ki ji pravimo hitrost. Hitrost je fizikalna količina, ki nam pove, kolikšno pot telo opravi v časovni enoti. Izračunamo jo kot količnik med potjo in časom, v katerem je opazovano telo to pot prepotovalo. Označimo jo z malo črko v. Z enačbo zapišemo:
Da bi določili hitrost vlaka iz video posnetka, moramo poznati prepotovano razdaljo in čas, v katerem je prepotoval to razdaljo. Razdalja med obema stebroma mostu je 110 m, in če izmerimo še čas, lahko izračunamo hitrost.
Če spoznanja o hitrosti združimo s spoznanji o tiru gibanja, lahko rečemo, da se na primer avto po ravni cesti giblje premo enakomerno. S tem mislimo, da se giblje po premici in se mu hitrost ne spreminja. Z drugimi besedami: telo se giblje premo enakomerno, kadar se mu ne spreminja niti smer niti velikost hitrosti. Kadar se telesu hitrost spreminja, pravimo, da se giblje neenakomerno.
Vidimo lahko, da je pretvornik med enotama
|
