Toplota pri faznih spremembah
O faznih prehodih govorimo, ko snov pri segrevanju (ali ohlajevanju) prehaja iz trdnega v kapljevinasto stanje, iz kapljevinastega v plinasto stanje ali obratno.
Pri faznih prehodih je značilno, da snov ostaja na isti temperaturi vse dokler v celoti ne
preide v drugo stanje. To temperaturo imenujemo temperaturo tališča in temperaturo vrelišča.

|
Toplota, ki jo potrebujemo, da maso m snovi v trdnem stanju, ki je že na temperaturi tališča popolnoma stalimo, izračunamo po enačbi:
Qt = m•qt
|
kjer je qt specifična talilna toplota.
|
Toploto, ki je potrebna, da masa m snovi v kapljevinastem stanju, ki je že na temperaturi vrelišča popolnoma izpari, izračunamo po enačbi:
Qi = m•qi
|
kjer je qi specifična izparilna toplota.
Tabela specifičnih talilnih in izparilnih toplot nekaterih snovi:

Primer:
Koliko toplote potrebujemo, da 1 kg ledu, ki je na temperaturi - 20 0C popolnoma izpari. Nariši graf T(Q). Specifična toplota ledu je 2100 J/kg K, specifična talilna toplota 334 kJ/kg, specifična toplota vode 4200 J/kg K in
specifična izparilna toplota 2260 kJ/kg.
Toplota Q je enaka vsoti toplot, potrebnih, da:
-
led segrejemo na temperaturo tališča, t.j. 0 0C, Ql
-
-
segrejemo vodo na temperaturo vrelišča, t.j. 100 0C, Qv
-
in nato vodo izparimo, Qi.
Izračunajmo skupno toploto:
Skupno potrebujemo 3,06 MJ toplote.
Graf T(Q)

|
|
Zadnja sprememba: nedelja, 24 januar 2021, 00:50