Pravijo ti, da ne moreš
in da se ne da
skočiti čez reko,
kjer ni mosta zidanega,
da je itak vse brez veze
in le “Kdo si ti,
kaj pa moreš? Takle mamo!”
in podobne stvari.

Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá!
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá!

Da se itak nič ne splača,
da se nič ne da
in da so vsi isti slabi
in za vraga,
eden sam, da nič ne more,
naj raje vse pusti
prime naj se za daljinca
in v miru živi!

Kar naenkrat pa dol s kavča
se zasliši glas,
ena čisto nova pesem
je preplavila vas.
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!

Vsak od nas je kaplja v morju,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
puščavo napojili bi,
vsak od nas zvezda na nebu,
manjša kot vsi,
če bili bi vsi,
temo in mrak pregnali bi.

Kar naenkrat pa od šanka
se zasliši glas,
ena čisto nova pesem
je preplavila vas.
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!
Dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, dá, vse se dá!