Električni naboj v pogovornem jeziku radi imenujemo kar elektrika in je osnovna lastnost snovi.
Poznamo dve vrsti električnega naboja, in sicer pozitivni in negativni naboj. Nosilec osnovnega pozitivnega električnega naboja je  proton. Nosilec osnovnega negativnega naboja pa je elektron. Njun naboj je enako velik, vendar nasproten. Z elektroni in protoni si se že srečal pri kemiji. Če je število nosilcev obeh predznakov naboja enako, je snov električno nevtralna. Lahko pa je katerih od njih več. Takrat je snov naelektrena.

Telesa so električno nevtralna, vse dokler nimajo presežek elektronov ali protonov. Takrat se telo naelektri. Pozitivno ali negativno.

Električni naboj teles označimo s črko e. Več elektronov kot jih telo sprejme ali odda, večji bo njegov naboj.

Naboj telesa izračunamo z enačbo:

e = N∙e0

kjer je N število prejetih ali oddanih elektronov, e0 pa osnovni naboj.


Primer:

Stekleno palico podrgnemo ob volneno krpo. Pri tem 10.000 elektronov iz palice preide na krpo. Izračunajmo naboj steklene palice.

N = 10 000

e0 = 1,602・10-19 As

e = N・e0

e = 10000・1,602  10-19 As

e = 1,602・10-15 As


Električni naboj merimo v enotah coulomb, krajše , ali v ampersekundah, krajše . 


Velikost naboja enega elektrona ali enega protona imenujemo osnovni naboj . Ta znaša 

Telesi, ki imata enako predznačen naboj, se med seboj odbijata. Telesi z nasprotnim nabojem pa se  privlačita.


Vpliv enega telesa na drugo telo v fiziki imenujemo sila. V tem primeru poimenujemo pojav električna sila.



ELEKTROSKOP

Elektroskop je analogna naprava za merjenje električnega naboja. Zgrajen je iz dveh ploščic, ki sta obešeni na kovinsko palico. Ena je trdno vpeta, druga pa vrtljiva okoli svojega središča. Če se dotaknemo elektroskopa z naelektreno stekleno palico, ki smo jo prej preko drgnenja naelektrili, se lističa oz. kazalca odklonita drug od drugega.

 


Ob drgnjenju steklene palice ob svileno krpo smo palici dovedli naboj. Naboj, ki smo ga dovedli, se je razporedil po stekleni palici. Ko smo stekleno palico približali elektroskopu, se je naboj s palice prenesel na lističa elektroskopa in zaradi odbojne sile med njima se ta odklonita drug od drugega.


INFLUENCA

Nosilci naboja v snovi so lahko zelo gibljivi, nevezani. Tak primer so elektroni v kovinah. Kadar takemu telesu, ki je navzven električno nevtralno, približamo drugo nabito telo, se na njem naboj prerazporedi. In sicer: na stran, ki je bližja nabitemu telesu, se pomakne nasprotni naboj. Enak naboj pa se pomakne na nasprotno stran.




ELEKTRIČNI PREVODNIKI IN IZOLATORJI


Vse snovi lahko razdelimo na take, po katerih se električni naboj:

•lahko giblje (pretaka),
•ne more gibati (pretakati).

Prvim pravimo električni prevodniki, drugim pa električni izolatorji.

Elektična žica je sestavljena iz bakrenega jedra in plastične obloge. Baker je dober prevodnik, po katerem se lahko pretakajo elektroni. Ker pa ne želimo, da elektroni odtečejo drugam, je žica obdana s plastično zaščito, ki je dober izolator.


Naelektritev električnih izolatorjev

Električni izolatorji so snovi, po katerih se elektroni ne morejo gibati. Vezani so na posamezne atome. To pomeni, da je naboj na telesu statičen - ostaja na mestu.

Izolatorje lahko naelektrimo z drgnjenjem ob druge izolatorje. Med drgnjenjem odtrgamo nekaj elektronov iz enega telesa, ki nato preidejo na drugo telo. Pri tem se eno telo naelektri pozitivno, drugo pa negativno.

Ker se elektroni ne morejo prosto gibati po izolatorju, je telo naelektreno na tistem mestu, kjer mu odtrgamo ali dodamo elektrone. To pomeni, da je po naelektritvi ves naboj zbran na površini izolatorja.


Naelektritev električnih prevodnikov

Električni prevodniki so snovi, po katerih se elektroni prosto gibljejo. Električni naboj se torej lahko po telesu pretaka.

Za naelektritev prevodnih teles, je dovolj že dotik drugega naelektrenega telesa. Prevodnik se naelektri z nabojem iste vrste, kot telo, iz katerega je naboj prišel.

Prevodnika ne moremo naelektriti z drgnjenjem, saj se ves odtgani naboj v trenutku prenese nazaj na mesto, od koder je prišel.


ELEKTRIČNA SILA

Med delci z električnim nabojem se pojavi električna sila. Po definiciji je električni naboj lastnost delca, da na drugi delec z nabojem deluje z električno silo.

Ker električna sila deluje na daljavo, se okoli delca z nabojem pojavi električno polje (območje, v katerem deluje električna sila). Električno polje ponazorimo s silnicami.




Med pozitivnim in negativnim nabojem se pojavi privlačna sila. Med dvema pozitivnima ali dvema negativnima nabojema se pa pojavi odbojna sila. Temu primerno se uklanjajo tudi električne silnice.
Last modified: Sunday, 28 February 2021, 2:23 PM