Kot medijsko pismeni državljani naj bi bili sposobni prepoznavati in kritično ovrednotiti medijske vsebine, ki nas obdajajo. Na spletu je dostopnih več vodičev, ki postavljajo ogrodje za lažjo orientacijo, predvsem pri preverjanju verodostojnosti novic. Dejstvo je, da večina ljudi novice bere na poti v službo, če potujejo z vlakom ali avtobusom, med odmori za malico ali v čakalnicah. Skratka, predvsem takrat, ko nimajo drugih obveznosti, zato je razumljivo, da svojega prostega časa ne namenjamo preverjanju, ali vsako navedeno dejstvo v prebrani novici res drži. Povsem smiselno je pričakovati, da nam bodo mediji posredovali resnične informacije, saj so k temu zavezani z novinarskim kodeksom. Zaradi različnih interesov medijskih hiš pa previdnost vendarle ni odveč. Spodaj je navedenih nekaj najpogostejših nasvetov, ki se pojavljajo v vodičih za prepoznavanje lažnih novic.

1. Preverite vir: kadar berete prispevek na strani, za katero ste prvič slišali, preverite zavihka "Kontakt" (Contact) in "O nas" (About us). Morda ste naleteli na satirično stran, ki bo to dejstvo zagotovo imelo poudarjeno. Bodite pozorni, kadar omenjenih zavihkov ni. Vir lahko vtipkate tudi v Google in preverite, če je slučajno na slabem glasu – morda je kdo drug že poročal o tem, da stran objavlja lažne in nepreverjene informacije.

Nelegitimne spletne strani bodo pogosto uporabljale zavajajoče in prenapihnjene naslove za pritegnitev pozornosti. Ti so znani kot "vaba za klike" (clickbait) in jih boste najprej prepoznali po čustveno obarvanih, pretiranih naslovih, ki bodo pogosto vsebovali besede, napisane z velikimi tiskanimi črkami. Cilj takšnih "novic" je pridobitev čim večjega števila klikov, dejanske vsebine pa običajno ne ponujajo. Novinarstvo naj bi bilo v prvi vrsti objektivno, saj se od bralca pričakuje, da si sam ustvari mnenje o prebranem dogodku in ne da ga članek prepričuje. Na tej točki je treba znati ločiti med mnenjem in poročilom. Če novica zveni preveč neverjetno, da bi lahko bila resnična, to zelo pogosto tudi drži, lahko pa je namenoma napisana kot satira.

Če je URL povezava strani nenavadna ali izstopajoča, morda nimate opravka z legitimnim virom. Strani z lažnimi novicami v želji, da bi pretentale bralce, pogosto skušajo posnemati URL, logo in vizualno podobo legitimnih novičarskih strani.

2. Novico preverite pri drugih virih: kadar večina portalov poroča o eni stvari, je ta verjetno vsaj deloma resnična. Več novic z različnih portalov boste prebrali, bolj celostno podobo o novici si boste lahko ustvarili. Primerjajte vire, ki jih uporabljajo različni portali. Pomenljiva je lahko tudi sama odsotnost navedenih izjav ter virov v novici. Prisotnost izjav je ključnega pomena, saj povečajo integriteto in bralcem omogočijo, da lahko preverijo citirane posameznike ter se na podlagi lastnega raziskovanja odločijo, ali so zanesljiv vir informacij ali ne.

3. Preverite avtorja: na slovenskih medijskih portalih se avtorji prispevkov običajno podpisujejo s polnim imenom ali s kratico. Če avtorjevega imena ni ali pa je pod prispevek podpisan fiktivni avtor, lahko upravičeno dvomite v verodostojnost novice, saj je to običajno znak, da se želi avtor izogniti sprejemanju odgovornosti, če bodo bralci novico prepoznali kot lažno.

4. Preverite datum: neredko se zgodi, da algoritmi na socialnih omrežjih v ospredje porinejo starejše novice. Čeprav ne bo šlo nujno za lažne informacije, so te lahko zastarele in posledično irelevantne. Datumi objav so običajno zapisani ob strani ali pa takoj pod naslovom novice.

5. Bodite skeptični in kritični ter upoštevajte lastne pristranskosti: to je morda najtežje od vsega. Zaradi potrditvene pristranskosti bomo avtomatično prej verjeli novicam, ki poročajo v skladu z našimi prepričanji. Družabni mediji so ustvarjeni na način, da nam kažejo predvsem tiste stvari, ki jih želimo videti. Poleg tega bomo prej komentirali ali delili novico, ki bo pri nas vzbudila intenzivna negativna čustva (Chan, 2019; Christian, 2020; Kiely in Robertson 2016; Smith, b. d.)