DODATNA RAZLAGA_ZAIMKI

SVOJILNI ZAIMKI

Svojilni zaimki so zaimki, ki povedo, čigavo je kaj. Po njih se vprašamo z vprašalnico ČIGAV? V povedi nadomeščajo svojilne pridevnike. Tako kot osebne zaimke, tudi svojilne zaimke lahko sklanjamo. S samostalnikom se ujemajo v spolu, sklonu in številu (moja torba, tvojemu robotu, njegovega peresa).

Na primer:

Očetov plašč visi v omari. – Njegov plašč visi v omari.

Tanjin in Metkin pes je izgubil. – Njun pes se je izgubil.

POVRATNO SVOJILNI ZAIMEK

Povratno svojilni zaimek je le en – SVOJ. Uporabljamo ga, kadar je tisto, o čemer govorimo, last osebka v stavku.  Lahko ga sklanjamo.

Na primer:

Učiteljici je dal svoj zvezek v pregled. – Ne moremo reči »njegov zvezek«, ker bi potem mislili, da gre za zvezek nekoga drugega, ne njegovega lastnega.

VPRAŠALNI ZAIMKI

Vprašalni zaimki so zaimki, s katerimi sprašujemo po osebah (KDO), po stvareh (KAJ), po kraju (KJE), po času (KDAJ). Rečemo jim tudi vprašalnice. Vprašalne zaimke lahko sklanjamo (spomni se na vprašalnice za sklone), nekaterim pa se oblika ne spreminja (KAKO, KJE, KOLIKO, KDAJ, ZAKAJ).

Na primer: 

Kdo je to? Koga je pičila kača? Komu si dal darilo? Česa se bojiš? 

OZIRALNI ZAIMKI

Besede, ki so podobne vprašalnim zaimkom in imajo na koncu ali v sredini dodan -r (npr. kdor, česar, kakršen), so oziralni zaimki. Od vprašalnih zaimkov se ločijo po tem, da uvajajo stavke, ki natančneje opredeljujejo osebe, stvari oz. besede in besedne zveze.

• Pomni: Ali imajo vsi oziralni zaimki –r na koncu?

Ne, nekateri ga imajo tudi na sredini, na primer kakršen. Oziralni zaimek ki ga pa sploh nima!

• Nekatere oziralne zaimke lahko sklanjamo, npr. kdor, kar, kateri. Večini pa se ne (npr. ki, kakor, kolikor, kjer, kamor).
• Veznik kateri – oblika se mu spreminja, uporabljamo ga za predlogom

Na primer: To je dekle, s katero grem rad v kino.

• Veznik ki – oblika je ves čas enaka, uporabljamo ga pri vrinjenih stavkih ali kadar želimo nekaj »opisati«.

Na primer: Sošolec, ki stanuje v sosednji ulici, je ta teden bolan.

• Veznik čigar – uporablja se za samostalniki moškega spola v ednini, ki poimenuje osebo

Na primer: Klubu se je pridružil nogometaš, čigar oče je Slovenec, mama pa Danka.