DODATNA RAZLAGA PRIDEVNIKI IN PRISLOVI

PRIDEVNIKI

Pridevniki so tiste besede, ki po navadi stojijo ob samostalnikih in nam povedo, kakšen, kateri ali čigav je samostalnik. To so besede, ki jih dodajamo samostalnikom, ko želimo torej povedati njegovo lastnost, vrsto ali svojino. Če povemo bolj po domače, niso nujni za sam pomen besedila, lahko pa povedo veliko, saj bolj natančno opišejo dane samostalnike. 

Pridevniki se v spolu, sklonu in številu ujemajo s samostalnikom. 

Poglej si primer: 

Bratu diši zavitek. - Če prebereš to poved, ti kaj dosti ne pove. 

Ta stavek lahko razširiš tako, da ob oba samostalnika (bratu in zavitek) dodaš vse tri vrste pridevnikov.

Sosedovemu posvojenemu mlajšemu bratu diši mamin najboljši jabolčni zavitek.

sosedovemu, mamin - svojilna pridevnika, vprašamo se ČIGAV?

posvojenemu, jabolčni - vrstna pridevnika, vprašamo se KATERI?

mlajšemu, najboljši - lastnostna pridevnika, vprašamo se KAKŠEN?; mlajšemu je primernik, najboljši pa presežnik

Lastnostnim pridevnikom lahko določimo tudi STOPNJO, jih torej STOPNJUJEMO. 

Poznamo tri stopnje: 

OSNOVNIK (mlad, rdeč)

PRIMERNIK (mlajši, bolj rdeč)

PRESEŽNIK (najmlajši, najbolj rdeč)

PRISLOV

Prislovi so besede, ki povedo okoliščine dejanja ali dogajanja v povedi. Torej, kdaj, kje, kako in zakaj se je nekaj zgodilo. Glede na to, kako se po njih vprašamo, ločimo štiri vrste: 

ČASOVNI (zdaj, potem, nato, včeraj, danes, jutri, takoj ...) - KDAJ? OD KDAJ? DO KDAJ? (se je nekaj zgodilo)

KRAJEVNI (tukaj, sem, tja, gor, dol, spodaj, zadaj, doma, noter, ven, domov ...) - KJE? KOD? KAM?

NAČINOVNI (lepo, hudo, zmerno, slabo, presenečeno ...) - KAKO?

VZROČNI (zato) - ZAKAJ? 

POMEMBNO: Prislovi so besedne vrste, ki so vedno sestavljeni le iz ene besede! Ne moremo jim spreminjati oblike, torej jih ne moremo sklanjati.