DODATNA RAZLAGA ZA GLAGOL
DODATNA RAZLAGA ZA GLAGOL
GLAGOL
Glagoli so besede, ki povedo, kaj se v stavku dogaja. Lahko je sestavljen iz ene besede, dveh ali treh, zato je pomembno, da veš, kaj vse spada h glagolu in kaj mu lahko določimo.
Ločimo dve veliki skupini glagolov:
- OSEBNA GLAGOLSKA OBLIKA – glagolu lahko določimo osebo, število in čas
- NEOSEBNA GLAGOLSKA OBLIKA – glagolu ne moremo določiti osebe, števila in časa
1. OSEBNA GLAGOLSKA OBLIKA
Glagolu lahko določimo osebo, število, čas, naklon in glagolski vid. Osebo, število in čas ste se naučili določiti v 6. razredu, glagolski naklon v 7. razredu, letos v 8. razredu pa smo spoznali glagolski vid.
GLAGOLSKA OSEBA in ŠTEVILO
Pri določanju glagolske osebe in števila se spomnite na osebne zaimke, saj si pomagamo s tabelo osebnih zaimkov, da glagol lažje SPREGAMO, ga pregibamo oz. mu spreminjamo obliko glede na to, kdo opravlja dejanje in koliko je teh oseb.
Primer: pisati - sedanjik
|
OSEBA/ŠTEVILO |
EDNINA |
DVOJINA |
MNOŽINA |
|
1. |
pišem |
piševa |
pišemo |
|
2. |
pišeš |
pišeta |
pišete |
|
3. |
piše |
pišeta |
pišejo |
DOLOČANJE ČASA
Glagolu lahko določimo čas: preteklik, sedanjik, prihodnjik.
PRETEKLIK – preteklik tvorimo s pomočjo glagola BITI v sedanjiku + deležnika na -l. Glagol biti je tista »mala« besedica, ki nam tako velikokrat uide in se skrije nekam v poved, saj ni nujno, da vedno stoji ob glagolu, lahko je celo ni zraven, ker bi se ponavljala.
Primer 1: pisati – preteklik
|
OSEBA/ŠTEVILO |
EDNINA |
DVOJINA |
MNOŽINA |
|
1. |
sem pisal |
sva pisala |
smo pisali |
|
2. |
si pisal |
sta pisala |
ste pisali |
|
3. |
je pisal |
sta pisala |
so pisali |
Primer 2: Otroci so se igrali na igrišču in veselo brcali žogo po travniku.
V povedi sta dva glagola: so se igrali / (so) brcali – pri čemer se besedica »so« ne ponovi, besedica »se« pa spada le h glagolu »igrati«.
PRIHODNJIK – prihodnjik tvorimo s pomočjo glagola BITI v prihodnjiku + deležnika na -l. Glagol biti je spet tista »mala« besedica, ki nam tako velikokrat uide in se skrije nekam v poved, saj ni nujno, da vedno stoji ob glagolu, lahko je celo ni zraven, ker bi se ponavljala.
Primer 1: pisati – prihodnjik
|
OSEBA/ŠTEVILO |
EDNINA |
DVOJINA |
MNOŽINA |
|
1. |
bom pisal |
bova pisala |
bomo pisali |
|
2. |
boš pisal |
bosta pisala |
boste pisali |
|
3. |
bo pisal |
bosta pisala |
bodo pisali |
Primer 2: Otroci se bodo igrali na igrišču in veselo brcali žogo po travniku.
V povedi sta dva glagola: se bodo igrali / (bodo) brcali – pri čemer se besedica »bodo« ne ponovi, besedica »se« pa spada le h glagolu »igrati«.
GLAGOLSKI NAKLON
Glagol loči tri glagolske naklone:
POVEDNI NAKLON – uporabljamo ga takrat, kadar želimo z glagoli povedati, da se nekaj dogaja oz. ne dogaja (lahko v vseh treh časih). To so v bistvu vse osebne glagolske oblike oz. »navaden« glagol. Določimo jim lahko osebo, število in čas. Npr.: je jedel, jem, bosta jedla.
POGOJNI NAKLON – ti glagoli nam povedo, da bi se kaj zgodilo v sedanjosti ali preteklost, le bi bil izpolnjen določen pogoj, vendar se to ni zgodilo. Prepoznamo jih po besedici »bi«, ki pa je ne smemo zamenjati z besedico »bo«, ki spada k prihodnjiku. Npr.: bi jedel, bi gledala, bi hodili. Za prihodnost te oblike ne uporabljamo.
VELELNI NAKLON – uporabimo jih, kadar nekomu ukazujemo, ga pozivamo, spodbujamo. Uporabljamo jih le v sedanjiku in le za naslednje osebe oz. števila:
- 1. oseba dvojine in množine (narediva, pohitimo); samemu sebi ne moremo ukazovati
- 2. oseba ednine, dvojine in množine (pobriši, pozvonita, poglejte)
- 3. osebi ne moremo ukazovati, ker je ni zraven
Pazi na glagole, ki imajo v nedoločniku končnico –či.
|
NEDOLOČNIK |
VELELNI NAKLON, 2. os. ed. |
|
peči |
peci |
|
striči |
strizi |
|
leči |
lezi |
|
teči |
teci |
|
tolči |
tolci |
|
vleči |
vleci |
|
vreči |
vrzi |
|
priseči |
prisezi |
|
obleči |
obleci |
GLAGOLSKI VID
Glagolski vid nam pove, ali določeno dejanje po trajanju omejeno ali neomejeno. Glede na to ločimo:
- DOVRŠNI GLAGOLI – pomagamo si z vprašanjem KAJ NAREDIMO, STORIMO?
- NEDOVRŠNI GLAGOLI – pomagamo si z vprašanjem KAJ DELAMO?
Primer:
- Včeraj sem popoldne gledal nogometno tekmo.
Glagol »sem gledal« je nedovršni, saj nam pove, da je bilo to po trajanju neomejeno dejanje in ne vemo, ali se je končalo oz. kdaj se je.
- Včeraj sem popoldne pogledal nogometno tekmo.
Glagol »sem pogledal« je dovršni, saj nam pove, da smo to dejanje začeli in tudi dokončali, bilo je omejeno.
Pri določitvi glagolskega vida bodite osredotočeni na dejanje samo, ne na pomen stavka.
2. NEOSEBNA GLAGOLSKA OBLIKA
Neosebna glagolska oblika je oblika glagola, ki ji ne moremo določiti osebe, števila in časa. Ločimo dve obliki, ki se razlikujeta glede na to, ob katerih glagolih ob stojijo in kakšno končnico imajo.
NEDOLOČNIKI
To so glagoli, ki jih prepoznamo po končnici –ti oz. –či. V povedi stojijo ob modalnih glagolih smeti, hoteti, želeti, znati; ter ob faznih glagolih končati, začeti.
Primer:
Želel je oditi na potep, saj je hotel srečati prijateljico, s katero sta se znala vedno zabavati. Začela bosta celo graditi hiško na drevesu.
NAMENILNIKI
To so glagoli, ki jih prepoznamo po končnici –t oz. -č. V povedi stojijo ob glagolih premikanja.
Primer:
Odšel se je potepat, tekel je objet prijateljico na drugi strani ceste in šla sta gradit hiško na drevesu.