GLAGOL, razlaga

GLAGOL

GLAGOL izraža dejanje, dogajanje, stanje, spreminjanje, zaznavanje. Po njem se vprašujemo KAJ KDO DELA, KAJ SE Z NJIM DOGAJA, V KAKŠNEM STANJU JE.

GLAGOLE SPREGAMO.

Glagolu določamo:

‒       OSEBO: prva, druga, tretja,

‒       ŠTEVILO: ednina, dvojina, množina,

‒       ČAS: sedanjik, preteklik, prihodnjik,

‒       NAKLON: povedni, pogojni (bi delal), velelni (delaj),

‒       GLAGOLSKI VID: dovršni, nedovršni,

‒       NEOSEBNE GLAGOLSKE OBLIKE: nedoločnik – glagoli na -ti, -či, ne moremo določiti osebe (delati, pisati, streči), namenilnik – glagoli na -t,

-č (uporabljamo za glagoli premikanja – grem delat, tečem pomagat), opisni deležnik na -l (tvorimo čase), trpni deležnik na -n/-t (opažen, ujet).

NEDOLOČNIK IN NAMENILNIK

nedoločnik – glagoli na –ti in –či, ne moremo določiti osebe (delati, pisati, misliti), najpogosteje ga uporabljamo za glagoli morati, hoteti, moči, začenjati, treba je, lepo je namenilnik – glagoli na –t in -č (uporabljamo za glagoli premikanja – grem delat, tečem pomagat, streč, pisat)

VRSTE GLAGOLSKIH NAKLONOV

1. POVEDNI

Povedni naklon pove, ali se glagolsko dejanje uresničuje ali zanika ali pa se sprašuje po njem. Izražen je s povedno obliko glagola.

2. POGOJNI

Pogojni naklon pove, pod katerim pogojem se dogodek uresniči (ali pa ne uresniči).

bi povedal = bi + povedal

pogojnik = bi + opisni deležnik na –l

3. VELELNI

Velelni naklon podaja dejanje kot zahtevano, zaželeno oziroma nezahtevano, nezaželeno in podobno. Navadno velevamo le 2. osebi, to je ogovorjenemu. Kot spodbuda ali vabilo služi velelnik za 1. osebo dvojine oziroma množine.

POVEZAVA MED ČASOVNO OBLIKO GLAGOLA IN NAKLONOM

GLAGOLSKI VID – DOVRŠNI IN NEDOVRŠNI GLAGOL

Dovršni glagol izraža po trajanju omejeno dejanje – (enkrat) skočim, narišem, potresem, prehodim, zaspim, prevozim, stopim.

Nedovršni glagol izraža po trajanju neomejeno dejanje – (dlje časa) skačem, rišem, tresem, hodim, spim, vozim, stopam.

Vir slike: Kaj je glagol? Definicija, primeri (puntomarinero.com)