Hans Christian Andersen

Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805 v mestu Odense na enem izmed danskih otokov. Njegov oče je bil čevljar. Družina je bila zelo revna. Hans se je že v otroških letih večkrat cele ure igral gledališče. Hans in oče sta bila nerazdružljiva, Hans je bil najbolj srečen, ko se je z očetom sprehajal po polju. Pri 11 letih mu je umrl oče.  Mati je mislila, da bo šel po očetovih stopinjah in se odločil za kako obrt. Deček pa je hotel biti pesnik in igralec. Prosil je mater, da ga je kot 14-letnika poslala v Koebenhaven (glavno mesto Danske). V velikem mestu se je nameril naravnost v upravo kraljevega gledališča, da bi tam povedal, kako silno si želi postati igralec. Na srečo se ga je Jonas Collin iz uprave kraljevega gledališča le usmilil in mu omogočil šolanje. Hans ni bil preveč dober učenec, tako da se je zanj začelo pet najmračnejših in žalostnih let v življenju. Učitelji so se nanj dostikrat jezili, ker se je slabo učil in zapravljal čas s pisanjem pesmi. Kasneje se je ukvarjal s pisanjem pesmi, romanov, potopisov, vendar brez uspeha. Andersen je veliko potoval (po Italiji, Nemčiji, Franciji, Švici, Švedski). Precej dobro je govoril nemško, znal je tudi malo italijansko, francosko in angleško. Kamor je prišel, je sklepal prijateljstva, najsrečnejši pa je bil v družbi z otroki, ki jih je očaral z mnogimi zgodbami. Danski kralj je čez čas Andersenu dal majhno pokojnino, tako je bil pisatelj prvič brez denarnih skrbi. Začel je pisati tudi pravljice in niti sam ni mogel verjeti, da so njegove zgodbe o vilah všeč tudi odraslim. Umrl je 4. avgusta 1875.