Slovenske ljudske pravljice

Ljudska pravljica je pravljica z naslednjimi značilnostmi:

• Avtor ni poznan, prenaša se z ustnim izročilom.
• Pravljica je srednje dolga po navadi izmišljena zgodba.
• Kraj in čas sta nedoločena.
• Pravljice se začenjajo skoraj vedno z istimi ali vsaj podobnimi besedami (nekoč, davno, v prastarih časih…).
• Pravljični liki nimajo imen ali pa so izmišljena.
• Nasprotja: dobri-slabi, lepi, blagi, prijazni-slabi, grdi, hudobni.
• V pravljicah vedno zmaga dobro nad slabim, pravica nad krivico, resnica nad lažjo …
• Pravljična števila: tri, sedem, devet, deset, dvanajst, sto …
• Pojavljajo se pravljična bitja (vile, povodni mož) in predmeti (čarobne palice, prstan)
• Narava je vsemogočna.
• Konec pravljice večkrat podoben ali enak.