KRITERIJI KAKOVOSTI
KRITERIJI KAKOVOSTI
Pogoji zaključka
KRITERIJI KAKOVOSTI ZA UČNA GRADIVA
Kriteriji kakovosti za učna gradiva, sofinancirana iz javnih sredstev, so nastali na Centru RS za poklicno izobraževanje, v sodelovanju z delovno skupino na projektni aktivnosti Zakladnica znanja, s katero sodelujemo tudi mi v okviru aktivnosti UČNA GRADIVA. Kot vir smo uporabili različne obrazce za ocenjevanje učnih gradiv, Izhodišča za pripravo učbenikov v višješolskih programih, ki so nastala v okviru projekta Impletum, ter izkušnje, ki so se nabrale na CPI v letih, ko so organizirali seminar z naslovom Kako napisati učbenik.
Predlagani kriteriji kakovosti služijo kot merilo za objavo in razvrstitev učnih gradiv na na spletno stran Konzorcija Biotehniških šol.
Kriteriji kakovosti so razdeljeni na 15 sklopov, ki so dodatno pojasnjeni v opisu. Ti kriteriji avtorju omogočijo kakovostno povratno informacijo oziroma vodilo, kako mora biti pripravljeno učno gradivo.
V okviru našega projekta bomo pripravljali učna gradiva:
☺ Delovni listi
☺ Vsebinske sklope v okviru določenega modula
☺ Terenske vaje
☺ Laboratorijske vaje
☺ ……………………….
Vodilo, pri pripravi kakovostnega učnega gradiva, naj bo sodelovanje in prepletanje TEORIJE in PRAKSE.
Kriterij Opis
1. Struktura gradiva je jasna in pregledna. 1.1 Na začetku je jasno označen naslov ter namen gradiva (program, modul/vsebinski sklop/predmet, kompetence).
1.2 Gradivo ima vsebinsko kazalo.
1.3 Cilji posameznih enot gradiva so jasno opredeljeni.
1.4 Vsebine so v gradivu logično razporejene.
1.5 Kot zaključek gradivo ponuja povzetek oz. aktivnosti za povzemanje vsebin.
1.6 Viri so dosledno navedeni.
2. Upoštevana so tehnična navodila za pripravo gradiva. Naslovnica in kolofon vsebujeta vse potrebne sestavine, upoštevana so tehnična navodila za oblikovanje, ki veljajo v projektu, avtorske pravice so urejene.
3. Multimedijski elementi v gradivu (slike, AV, animacije, …) so kakovostni. Gradivo dopolnjujejo multimedijski elementi, ki so vsebinsko in tehnično ustrezni.
4. Gradivo je usklajeno z vsemi cilji programske enote (modul/vsebinski sklop/predmet). Gradivo vključuje cilje (tako operativne kot usmerjevalne/splošne) programske enote, tako da je usklajeno s katalogom znanja.
5. Gradivo obsega zaokroženo celoto v okviru izobraževalnega programa (modul/vsebinski sklop/predmet). Gradivo pokriva celovito in zaokroženo področje (modul/vsebinski sklop/predmet), vsebuje enotno terminologijo, vsebine so med seboj povezane in se nanašajo ena na drugo.
6. Gradivo je učno-ciljno zasnovano.
Gradivo izhaja iz izobraževalnih ciljev, ne pa iz sistematike učne snovi. Gradivo vodi k uresničevanju ciljev in omogoča uporabniku doseganje poklicnih kompetenc, tako generičnih kot poklicno-specifičnih.
7. Gradivo spodbuja razvoj splošnih/ ključnih kompetenc. Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir:
• sporazumevanje v maternem jeziku;
• sporazumevanje v tujih jezikih;
• matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
• digitalna pismenost
• učenje učenja
• socialne in državljanske kompetence
• samoiniciativnost in podjetnost
• kulturna zavest in izražanje
Razdelitev ključnih kompetenc, ki je nastala v okviru programa OECD, je na spletni strani:
http://www.deseco.admin.ch/
8. Uporabljen je induktivni pristop – od konkretnega k splošnemu. Gradivo izhaja iz praktičnega primera, na katerega navežemo ustrezno strokovnoteoretično in splošno znanje. Teoretično znanje je povezano s praktičnim, ki teoretično znanje osmisli in zagotovi njegovo večjo trajnost.
9. Gradivo je strokovno ustrezno in aktualno.
Gradivo mora biti strokovno neoporečno. Praviloma učna gradiva vsebujejo najpomembnejše pojme, dejstva, načela in pravila, zakonitosti in metode, postopke in orodja, ki so preverjena in imajo trajnejšo vrednost. Prevelike podrobnosti, preobilje novih informacij naenkrat, najnovejša in še ne preverjena strokovna spoznanja ter vsebine, ki se hitro spreminjajo, za učna gradiva niso primerni. Gradivo usmerja uporabnike k ustreznim aktualnim virom in jih spodbuja, da bodo dodatne vsebine znali poiskati sami.
10. Besedilo je slogovno ustrezno. Slog pisanja je jasen (stavčna in besedilna struktura je razumljiva, neznane in težke besede so razložene) in živ (blizu tistemu iz vsakdanjega življenja).
11. Gradivo je metodično-didaktično prilagojeno potrebam ciljne skupine. Gradivo je prilagojeno zahtevnosti in stopnji izobraževalnega programa. Omogoča individualizacijo in diferenciacijo vsebin ter upošteva različne učne stile uporabnikov.
12. Gradivo vsebuje motivacijske elemente. Elementi, ki spodbujajo motivacijo za učenje: opredelitev ciljev v uvodu, kakovostno slikovno gradivo, estetska oblikovanost, ikonice za lažjo orientacijo po gradivu, zanimivosti, primeri iz prakse, življenjske zgodbe, povezave na druge vire, reševanje problemov ipd.
13. Gradivo spodbuja aktivno učenje. Gradivo uporabnika spodbuja k aktivni vlogi. Od njega pričakuje odziv na predstavljeno vsebino, ponuja mu različne aktivnosti za odkrivanje, pridobivanje, povezovanje, utrjevanje, preverjanje in vrednotenje znanja.
Navodila za aktivnosti so jasna in omogočajo samostojno delo, aktivnosti so izvedljive. Kjer je možno, so zaželene rešitve.
14. Gradivo vsebuje aktivnosti na različnih ravneh znanja. Aktivnosti so na različnih taksonomskih stopnjah:
1. stopnja – reprodukcija
2. stopnja – razumevanje
3. stopnja – uporaba
4. stopnja – analiza
5. stopnja – sinteza
6. stopnja – kreacija, ustvarjanje novega znanja
7. stopnja – vrednotenje
Prevladujejo naj aktivnosti na višjih taksonomskih stopnjah.
15. Gradivo ponuja predloge za povezovanje z drugimi programskimi enotami. Povezovanje z drugimi programskimi enotami (medpredmetne povezave) prinaša dodatno kakovost gradivu.
Kriteriji kakovosti za učna gradiva, sofinancirana iz javnih sredstev, so nastali na Centru RS za poklicno izobraževanje, v sodelovanju z delovno skupino na projektni aktivnosti Zakladnica znanja, s katero sodelujemo tudi mi v okviru aktivnosti UČNA GRADIVA. Kot vir smo uporabili različne obrazce za ocenjevanje učnih gradiv, Izhodišča za pripravo učbenikov v višješolskih programih, ki so nastala v okviru projekta Impletum, ter izkušnje, ki so se nabrale na CPI v letih, ko so organizirali seminar z naslovom Kako napisati učbenik.
Predlagani kriteriji kakovosti služijo kot merilo za objavo in razvrstitev učnih gradiv na na spletno stran Konzorcija Biotehniških šol.
Kriteriji kakovosti so razdeljeni na 15 sklopov, ki so dodatno pojasnjeni v opisu. Ti kriteriji avtorju omogočijo kakovostno povratno informacijo oziroma vodilo, kako mora biti pripravljeno učno gradivo.
V okviru našega projekta bomo pripravljali učna gradiva:
☺ Delovni listi
☺ Vsebinske sklope v okviru določenega modula
☺ Terenske vaje
☺ Laboratorijske vaje
☺ ……………………….
Vodilo, pri pripravi kakovostnega učnega gradiva, naj bo sodelovanje in prepletanje TEORIJE in PRAKSE.
Kriterij Opis
1. Struktura gradiva je jasna in pregledna. 1.1 Na začetku je jasno označen naslov ter namen gradiva (program, modul/vsebinski sklop/predmet, kompetence).
1.2 Gradivo ima vsebinsko kazalo.
1.3 Cilji posameznih enot gradiva so jasno opredeljeni.
1.4 Vsebine so v gradivu logično razporejene.
1.5 Kot zaključek gradivo ponuja povzetek oz. aktivnosti za povzemanje vsebin.
1.6 Viri so dosledno navedeni.
2. Upoštevana so tehnična navodila za pripravo gradiva. Naslovnica in kolofon vsebujeta vse potrebne sestavine, upoštevana so tehnična navodila za oblikovanje, ki veljajo v projektu, avtorske pravice so urejene.
3. Multimedijski elementi v gradivu (slike, AV, animacije, …) so kakovostni. Gradivo dopolnjujejo multimedijski elementi, ki so vsebinsko in tehnično ustrezni.
4. Gradivo je usklajeno z vsemi cilji programske enote (modul/vsebinski sklop/predmet). Gradivo vključuje cilje (tako operativne kot usmerjevalne/splošne) programske enote, tako da je usklajeno s katalogom znanja.
5. Gradivo obsega zaokroženo celoto v okviru izobraževalnega programa (modul/vsebinski sklop/predmet). Gradivo pokriva celovito in zaokroženo področje (modul/vsebinski sklop/predmet), vsebuje enotno terminologijo, vsebine so med seboj povezane in se nanašajo ena na drugo.
6. Gradivo je učno-ciljno zasnovano.
Gradivo izhaja iz izobraževalnih ciljev, ne pa iz sistematike učne snovi. Gradivo vodi k uresničevanju ciljev in omogoča uporabniku doseganje poklicnih kompetenc, tako generičnih kot poklicno-specifičnih.
7. Gradivo spodbuja razvoj splošnih/ ključnih kompetenc. Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir:
• sporazumevanje v maternem jeziku;
• sporazumevanje v tujih jezikih;
• matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
• digitalna pismenost
• učenje učenja
• socialne in državljanske kompetence
• samoiniciativnost in podjetnost
• kulturna zavest in izražanje
Razdelitev ključnih kompetenc, ki je nastala v okviru programa OECD, je na spletni strani:
http://www.deseco.admin.ch/
8. Uporabljen je induktivni pristop – od konkretnega k splošnemu. Gradivo izhaja iz praktičnega primera, na katerega navežemo ustrezno strokovnoteoretično in splošno znanje. Teoretično znanje je povezano s praktičnim, ki teoretično znanje osmisli in zagotovi njegovo večjo trajnost.
9. Gradivo je strokovno ustrezno in aktualno.
Gradivo mora biti strokovno neoporečno. Praviloma učna gradiva vsebujejo najpomembnejše pojme, dejstva, načela in pravila, zakonitosti in metode, postopke in orodja, ki so preverjena in imajo trajnejšo vrednost. Prevelike podrobnosti, preobilje novih informacij naenkrat, najnovejša in še ne preverjena strokovna spoznanja ter vsebine, ki se hitro spreminjajo, za učna gradiva niso primerni. Gradivo usmerja uporabnike k ustreznim aktualnim virom in jih spodbuja, da bodo dodatne vsebine znali poiskati sami.
10. Besedilo je slogovno ustrezno. Slog pisanja je jasen (stavčna in besedilna struktura je razumljiva, neznane in težke besede so razložene) in živ (blizu tistemu iz vsakdanjega življenja).
11. Gradivo je metodično-didaktično prilagojeno potrebam ciljne skupine. Gradivo je prilagojeno zahtevnosti in stopnji izobraževalnega programa. Omogoča individualizacijo in diferenciacijo vsebin ter upošteva različne učne stile uporabnikov.
12. Gradivo vsebuje motivacijske elemente. Elementi, ki spodbujajo motivacijo za učenje: opredelitev ciljev v uvodu, kakovostno slikovno gradivo, estetska oblikovanost, ikonice za lažjo orientacijo po gradivu, zanimivosti, primeri iz prakse, življenjske zgodbe, povezave na druge vire, reševanje problemov ipd.
13. Gradivo spodbuja aktivno učenje. Gradivo uporabnika spodbuja k aktivni vlogi. Od njega pričakuje odziv na predstavljeno vsebino, ponuja mu različne aktivnosti za odkrivanje, pridobivanje, povezovanje, utrjevanje, preverjanje in vrednotenje znanja.
Navodila za aktivnosti so jasna in omogočajo samostojno delo, aktivnosti so izvedljive. Kjer je možno, so zaželene rešitve.
14. Gradivo vsebuje aktivnosti na različnih ravneh znanja. Aktivnosti so na različnih taksonomskih stopnjah:
1. stopnja – reprodukcija
2. stopnja – razumevanje
3. stopnja – uporaba
4. stopnja – analiza
5. stopnja – sinteza
6. stopnja – kreacija, ustvarjanje novega znanja
7. stopnja – vrednotenje
Prevladujejo naj aktivnosti na višjih taksonomskih stopnjah.
15. Gradivo ponuja predloge za povezovanje z drugimi programskimi enotami. Povezovanje z drugimi programskimi enotami (medpredmetne povezave) prinaša dodatno kakovost gradivu.
Zadnja sprememba: nedelja, 8 november 2009, 16:09