2 ! 30
30 /*************** 01 *********************/
Najbr ni potrebno posebej poudarjati, da zaradi vse hitrejih
sprememb znanje vse hitreje zastareva. Dananja informacija bo e
jutri lahko dezinformacija. Potrebno bo ve pozornosti posvetiti
30 /*************** 02 *********************/
uinkovitosti uenja. Niso dovolj le gole informacije, temve predvsem
nain uporabe teh informacij. Nauiti se jih moramo razporediti, jim
doloiti pravo ceno in vrednost, se nauiti pozabiti stare misli ter
30 /*************** 03 *********************/
ideje in jih zamenjati z boljimi, probleme zagledati v povsem drugani
lui in dosegati nove in unikatne reitve. Skratka, morali se bomo
uiti celo ivljenje, saj jutri ne bo veljal za nepismenega tisti, ki
30/*************** 04 *********************/
ne zna pisati, temve tisti, ki se ne zna uiti. Monosti izbora
razlinih izobraevalnih programov je iz dneva v dan ve, s tem pa se
veajo tudi nae teave selekcioniranja. Kako se pravilno odloiti in
30 /*************** 05 *********************/
izbrati izobraevalni program, ki bo zadostil mojim potrebam. Raziskave
so pokazale, da veja kot je monost izbora, poasneje so odloitve.
Prihodnost pa od nas zahteva vse ve hitrih in uinkovitih in seveda
30 /*************** 06 *********************/
pravilnih izobraevalnih odloitev. Velikokrat nas bega misel, ali naj
se vpiemo v verificiran ali neverificiran program izobraevanja.
Verificiran program pomeni, da je program, formalnopravno gledano,
30 /*************** 07 ********************/
javno veljaven, kar za njegove udeleence pomeni, da bodo ob uspenem
zakljuku izobraevanja prejeli dokument, potrdilo ali sprievalo o
verificirani izobrazbi ali znanju, ki ga doloa verifikacija.
30 /*************** 08 ********************/
Verificiran program mora ustrezati standardom, ki so predpisani za
pridobitev verifikacije, predpisuje pa jih ministrstvo za olstvo in
port, ki program uradno tudi potrjuje. Ko je program potrjen, torej
30 /*************** 09 *******************/
javno priznan, ga lahko izvajajo vse uradno registrirane izobraevalne
organizacije, ki razpolagajo z zadovoljivimi materialnimi pogoji za
izvedbo. Zato se enaki verificirani programi izvajajo v razlinih
30 /*************** 10 ********************/
krajih po Sloveniji. Ljudje pa velikokrat povezujejo verificiran
program s pridobitvijo vije stopnje izobrazbe, kar v nekaterih primerih
sicer dri, vendar ni vedno tako. Kadar govorimo o olskem
30 /*************** 11 ********************/
izobraevanju, je to skoraj vedno povezano tudi s pridobitvijo doloene
stopnje izobrazbe. Poznamo pa tudi verificirane programe, ki so
namenjeni v prvi vrsti usposabljanju za opravljanje doloenega poklica.
30 /*************** 12 *******************/
Taken program vam lahko ponudi le doloen sklop znanja in spretnosti,
ne pa tudi vije stopnje izobrazbe. Lep primer je enoletni program
usposabljanja za poslovne sekretarje, ki ga izvajajo razline
30 /*************** 13 ********************/
izobraevalne institucije po vsej Sloveniji. Program je verificiran,
pogoj za vpis je dokonana srednja ola, po uspeno konanem
usposabljanju pa udeleenci ne pridobijo vije stopnje izobrazbe,
30 /*************** 14 ********************/
temve le znanje, ki ga morebiti poprej niso imeli. Program je namenjen
predvsem tistim, ki so konali srednjo olo manj primernih smeri za
opravljanje poklica tajnice, seveda e si potrebnih znanj niso pridobili
30 /*************   15 *******************/
e ob samem delu. Pred vpisom v verificirane oblike izobraevanja se
je zato priporoljivo temeljito informirati o tem, kaj bomo pridobili,
e bomo taken program uspeno konali. Opozoriti je treba e na eno
30 /*************** 16 ********************/
dejstvo. e boste konali verificirani program izobraevanja, to e
ne pomeni, da vam bodo v slubi poveali plao, saj je vaa plaa
odvisna od delovnega mesta, ki ga zasedate, in ne le od vrste ali
30 /*************** 17 ********************/
stopnje izobrazbe. Zato se tudi o tem raje pozanimajte pred vpisom,
predvsem v dalje oblike verificiranega izobraevanja. V Sloveniji smo
bili dolga leta vajeni predvsem olskega izobraevanja. Zato veliko
30 /*************** 18 *******************/
ljudi e vedno bolj ceni ta nain. Menijo, da je takno izobraevanje
bolje in bolj priznano. Ne glede na to, za kateri izobraevalni
program se odloite, vedno zahtevajte potrdilo o udelebi. S tem
30 /*************** 19 ********************/
potrdilom res ne bo mogoe dokazati, esa ste se nauili. Ko se bo
nekaj takih potrdil nabralo v vaem osebnem arhivu, bo iz njih razviden
predvsem va interes za izobraevanje, za spoznavanje novega in s tem
30 /*************** 20 *******************/
pripravljenost za spreminjanje in aktivno sodelovanje v poslovnem
procesu. Potrdila bodo dokazovala, na katerem podroju ste se dodatno
izobraevali, katerim vsebinam ste dali prednost, kaj je za vas
30 /*************** 21 ********************/
pomembno in dokazovala bodo tudi smer vaega osebnega razvoja. Na
podlagi tega si bodo vai sodelavci in nadrejeni ustvarili sliko o vas.
Tudi na vpraanje, koliko se izobraevati, bi lahko uporabili star
30 /*************** 22 *******************/
nasvet: bolje preve kot premalo. Raznolikost znanja namre mono
poveuje zaposlitvene monosti, s tem pa se izboljuje tudi kakovost
vaega ivljenja.
******************KONEC******************
