2 ! 30
30 /************** 01 *********************/
Novi pogledi na nartovanje prostorov in pohitva prodirajo k nam e
nekaj let. Danes terjamo, da so prostori in oprema prostora podrejeni
delovnim postopkom ter da je izraena funkcionalnost, ki podpira visoko
30 /************** 02 *********************/
produktivnost. Videz in oblika pa naj se harmonino zlivata s funkcijo.
Praktine izkunje kaejo, da je razumno za nartovanje novih in
za nartovanje adaptiranja starih pisarnikih prostorov porabiti nekaj
30 /*************** 03 *********************/
ve denarja, kot smo vajeni, ker se dobro nartovanje pred gradbenim
nartom kasneje vekratno povrne. Prav to velja tudi za pisarniko
pohitvo. Namesto nepremiljenih oblik in mer pohitva, ko so vse
30 /************** 04 *********************/
pisalne mize in omare enake, sprte s standardnimi formati papirja in s
tehnologijo delovnih procesov, bomo raje uvajali sodobno modularno
pohitvo, ki je sestavljeno iz zamenljivih elementov, ki jih lahko
30 /*************** 05 *********************/
prirejamo vsakokratnim zahtevam dela. Pri nartovanju pisarnikih
prostorov moramo upotevati vrsto razlinih dejstev. Najprej je treba
raziskati, kaj pomeni dravnemu organu ali podjetju sedanja lokacija.
30 /*************** 06 *********************/
Poslovanje s strankami in poslovnimi partnerji je tu zelo pomembno.
Ugotoviti je potrebno, e je lokacija v takem mestnem predelu, ki je
za doloeno dejavnost primerna. Dostopnost oz. povezava vozil mestnega
30 /*************** 07 ********************/
prometa je prav tako pomembna postavka pri doloanju lokacije doloenega
podjetja oziroma organa. V zadnjem asu je seveda treba e posebno
pozornost nameniti ustreznemu tevilu parkirnih prostorov, ki jih ni
30 /*************** 08 ********************/
nikoli dovolj. Napano je, da z upravnimi poslopji velikih organizacij
silimo v sredie mesta. Za poslovnega partnerja, ki si eli mirno
okolje za dogovarjanje, hrupno mestno sredie ni privlano. Gotovo
30  /*************** 09 *******************/
pa ni videti nobenih razlogov za to, da bi nameali v sredie mesta
slube, kot so raunovodstvo, raunski centri, konstrukcijski,
nartovalni in razvojni biroji. Lokacija za take slube je v sredi
30 /*************** 10 ********************/
mesta predraga, eprav je treba povedati, da je privlana. Ko smo se
odloili za lokacijo upravnega poslopja, je treba razmisliti e o
notranji razdelitvi del in nalog podjetja ali organa. Preuiti je
30 /*************** 11 ********************/
treba, kakne so zveze posameznih oddelkov, enot in kakna so njihova
notranja medsebojna razmerja. Tiste enote, katerih delo poteka v
nenehnih stikih s strankami in poslovnimi partnerji, postavimo im
30  /*************** 12 ********************/
blije vhoda. Tiste enote pa, ki pogosto sodelujejo med seboj in je
tok pismenega gradiva med njimi obseen, postavimo drugo poleg druge,
da se izognemo nepotrebni izgubi asa. Pred nartovanjem je treba
30 /**************** 13 ***************/
ugotoviti vse tiste pomanjkljivosti v dosedanjih prostorih, ki
ovirajo potek dela in zaradi katerih se je porodila ideja o novem
poslopju ali adaptaciji. Nujno pa moramo ugotovitev opremiti z
30 /*************** 14 ********************/
grafinimi prikazi, ki pokaejo dosedanji razpored delovnih mest,
potek delovnih procesov med enotami. Pomembno je tudi vedeti, kakne
so medsebojne osebne, telefonske in druge komunikacije. Omenjene
30 /*************   15 *******************/
ugotovitve so podlaga za nartovanje delovnega poteka ob jasno
razvidnem pretakanju informacij v novem delovnem okolju. Za nov nart
je treba tudi ugotoviti, kakne vrste gradiva obdelujejo na posameznem
30 /*************** 16 ********************/
delovnem mestu in na kakni strokovni ravni, e gre za analitina
opravila ali pa za opravila, ki se opravljajo mnoino po istem
postopku. Zidovi in prostor e ne reujejo niesar, le nova tehnologija
30 /*************** 17 ********************/
in znanje pospeujeta razvoj. Moramo torej vedeti in predvideti,
kakne tehnoloke izboljave bo omogoil nov ali obnovljen prostor
in kakne prednosti omogoa preprosto dejstvo, da se delavci selijo
30 /*************** 18 *******************/
iz starega v novo. To okoliino je treba izkoristiti. Ob selitvi
so delavci pripravljeni sprejeti nove metode dela in opustiti
morebitne slabe delovne naine in navade. Ob taki prilonosti pa tudi
30 /*************** 19 ********************/
lahko uvedemo nove naine vseh vrst dela od zlaganja, arhiviranja
in drugo. Misliti je treba tudi na to, kako bo novo delovno okolje
ustrezalo v socialnem in tehninem pogledu. V socialnem pogledu gre
30 /*************** 20 *******************/
za ugotavljanje splonega poutja delavcev, njihove pripravljenosti
za sodelovanje, pa tudi za vzroke za morebitne poklicne obolelosti,
preutrujenosti in navelianosti. V tehninem pogledu pa ugotavljamo
30 /*************** 21 ********************/
primernost osvetlitve, zaite pred ropotom, prezraevanje, ogrevanje
in druge ureditve prostorov. Kadar nartujemo novo upravno ali
poslovno stavbo, je najbolj tvegano in negotovo napovedovanje,
30 /*************** 22 ******************/
kakne povrine bomo potrebovali v naslednjih desetletjih. Da bi to
napovedovanje olajali, je na voljo nekaj strokovnih prijemov, ki so
lahko v veliko pomo. Poslovanje seveda poteka na tako imenovanih
30 /*************** 23 ********************/
istih pisarnikih povrinah, eprav ima vsak objekt e drugo, bruto
povrino, kakor ji reemo. Iz gospodarskih in organizacijskih
razlogov moramo vztrajati, da je dele iste pisarnike povrine v
30 /************** 24 ********************/
skupni povrini im veji. V starejih stavbah ista pisarnika
povrina dosega komaj polovico bruto povrine ali e manj. V novejem
asu se to razmerje vea v korist isti pisarniki povrini.
30 /************** 25 ********************/
Nartovanje iste pisarnike povrine je odvisno najprej od tevila
in vrst predvidenih delovnih mest, nato pa od finannih sredstev, ki
so na razpolago. Upotevati pa moramo, da delovnega mesta ne
30 /************** 26 ********************/
sestavljajo samo delovne mize in stoli. Pogosto so potrebne precej
drugane pohitvene sestave, na primer za strojepisko ene, za
strokovnega delavca in vodilnega delavca pa druge.
************KONEC*********************
