2 ! 30
30/*************** 01 *********************/
Veina drav na svetu tako ali drugae podpira razvoj novih in malih
podjetij. Za narodno gospodarstvo namre razvoj podjetnitva pomeni
nove proizvodne zmogljivosti, veji obseg nalob, kar vpliva na
30/*************** 02 *********************/
tehnoloki napredek, poveanje delovnih mest in monost mobilizacije
sicer neizkoriene delovne sile. Osnovna logika je, da je na zaetku
treba z doloenimi sredstvi podpreti mlado podjetje, da se bo
30/*************** 03 *********************/
uveljavilo in kasneje prek plaila davkov in drugih prispevkov
zaetno nalobo vekrat povrnilo, obenem pa zagotovilo e druge
drubene koristi. Mehanizmi pomoi podjetnitvu v razvitih dravah so
30/*************** 04 *********************/
sicer uteeni, vendar pa lahko v zadnjih nekaj letih opazimo trend
zmanjevanja neposredne podpore industriji. Vejo podporo namenjajo
izboljanju trnih mehanizmov preko promocijske dejavnosti,
30/************** 05 **********************/
izobraevanju, investicijam v bazine ter aplikativne raziskave in
razvoj. Glavni ukrepi v razvitih dravah so predvsem zmanjevanje ali
ukinitev olajav na obdaveni dohodek podjetij, poveanje davne
30 /*************** 06 ********************/
osnove in znianje davnih stopenj, veja podpora izobraevanju,
vedno veji pomen pa dajejo podjetnikim storitvam. V vzhodnoevropskih
dravah, dravah na prehodu, se sreujejo s popolnoma druganim
30 /*************** 07 ********************/
ekonomskim problemom. Trni mehanizmi e niso v celoti postavljeni,
nujno je preoblikovanje industrije. V Sloveniji so projekti, s
katerimi vlada podpira podjetnitvo, dokaj podobni tistim v drugih
30 /*************** 08 ********************/
dravah na prehodu. Obsegajo pomo pri zaposlovanju, podporo novim
tehnologijam, svetovanje in usposabljanje, razne oblike finanne
pomoi, ki jo veinoma najbolj potrebujejo. Ta se kae predvsem
30  /*************** 09 *******************/
kot jamstvo za posojila in subvencioniranje obrestne mere za najeta
posojila pri poslovnih bankah. Pomembno je, da ne presoja drava,
ali je smiselno projekt podpreti ali ne, temve to odloitev prepusti
30 /*************** 10 ********************/
bannemu sistemu. To pomeni, da mora podjetje najprej pridobiti
posojilo pri poslovni banki, ele nato pa je mogoe zanj pridobiti
pri dravi jamstvo ali subvencijo za obrestno mero. Selekcijo torej
30 /*************** 11 ********************/
naredijo banke, ki prevzamejo doloeno tveganje. Na podroju
drobnega gospodarstva tee na ministrstvu za gospodarske dejavnosti
program, ki je bil zastavljen pred nekaj leti na tirih podrojih.
30 /*************** 12 ********************/
Zelo pomembno je podroje zakonodaje. Zakon o gospodarskih drubah
uveljavlja podjetnika posameznika, ki je za drobno gospodarstvo zelo
pomemben, zakon o obrti bo bistveno spremenil razmere na podroju
30 /*************** 13 ********************/
obrti, za oba pa velja, da sta to sodobna zakona, ki sta bila tudi
med podjetniki in obrtniki pozitivno sprejeta. Z razvojem drobnega
gospodarstva je povezano tudi delo pri projektu priprave industrijske
30 /*************** 14 ********************/
politike. Pri tem so oblikovali dvanajst stratekih skupin, ki
zdruujejo podjetnike iz posameznih sektorjev slovenskega
gospodarstva. Nosilci so domai in tuji strokovnjaki, v vseh teh
30 /*************   15 ********************/
skupinah pa sodelujejo tudi vladni ljudje. Prav strateke skupine naj
bi bile kraj, kjer bi se zdruevali interesi in pobude vseh teh
skupin. Tukaj bo vlada dobila glavne ugotovitve o razvoju posameznih
30 /*************** 16 ********************/
sektorjev. e bo drava z industrijsko politiko pripravila strategijo,
v kateri bo doloila tudi morebitne ukrepe, bodo podjetja poznala
pogoje in se bodo lahko ustrezno pripravila. Ker pa slovenski
30 /*************** 17 ********************/
proraun ni pretirano usmerjen v vlaganje v gospodarstvo, bistvenih
sprememb ne bo prinesel niti proraun za letonje leto. Ministrstvo
za gospodarske dejavnosti meni, da bi veji finanni prispevek na
30 /*************** 18 ********************/
tem podroju lahko zelo pospeil del gospodarske dejavnosti. Vlada
tudi nima zartane zasnove za promocijo Slovenije v svetu, kaj
ele, da bi promovirala podjetnitvo. Namesto tega se pri nas
30 /*************** 19 ********************/
dogaja, da pogosteje dravo promovirajo posamezna podjetja kot
drava promovira podjetja. Ta pojav najdemo tudi drugod po svetu,
vendarle z majhno razliko, saj naa podjetja v tujini veinoma niso
30 /*************** 20 ********************/
tako poznana. V asu, ko je slovensko gospodarstvo v zelo tekem
poloaju, ko sta se sanacija podjetij in bank komaj dobro zaela
in ko nam tevilni poznani ekonomisti e ne obetajo prav ni dobrega,
30 /*************** 21 ********************/
se bomo morali vedno bolj opirati na lastne moi. Kljub e tako
prepriljivim dokazom o vlogi drave pa se moramo strinjati, da
teorija liberalizma preprosto ne dri, e trg ne obstaja.
************KONEC*********************
