2 ! 30
30 /*************** 01 ******************/
Vse lovekovo delovanje je nenehno izpostavljeno merilom, s katerimi
louje dobro od slabega, sprejemljivo in pravilno od napanega. Brez
meril ni vrednot, brez vrednot pa ni morale. Vrednote lahko obstajajo
2 /*************** 02 *******************/
kot ideali ali pa kot dejanska drubena norma in nain ivljenja.
Vrednota, ki obstaja le kot ideal, je usmerjena v prihodnost in je
lahko le utopija. Zavedati se moramo, da je vrednota dana posamezniku
3 /*************** 03 *******************/
kot monost in izbira pri njegovem prihodnjem odloanju. e pa je
vrednota uveljavljena kot drubena norma, pomeni, da se dejansko
uresniuje v ivljenju posameznika. Tu bomo razmiljali o vrednotah
3 /*************** 04 *******************/
tajnice. O tem, kaken je njen vrednostni sistem, kakne so podrobnosti
in razlike med njenim in menederjevim vrednostnim sistemom. Kadar
govorimo o odgovornosti, imamo ponavadi v mislih predvsem pravno
04 /*************** 05 ******************/
odgovornost. Na vpraanje, komu je tajnica odgovorna, bi od njih
najbr dobili odgovor, da svojemu nadrejenemu in delu, ki ga opravljajo.
Priblino tako pravi odgovornost, to je moralna odgovornost, njeno
04 /*************** 06 ******************/
bistvo je v lovekovi sposobnosti, da prevzame nase posledice, ki jih
sproi kako njegovo dejanje. Tajnica je moralno odgovorna predvsem
sama sebi in ele nato drugim. Nihe ne more biti odgovoren komu
04 /*************** 07 ******************/
drugemu, e ni najprej samemu sebi. Tajnica doivlja pri delu uspehe
in dela tudi napake. Nadrejeni prej opazi napake, kadar ima slab dan.
Takrat pa velikokrat prezre njeno marljivost in portvovalnost. Vse
04 /*************** 08 ******************/
to se lahko ponavlja iz dneva v dan. Ravno v takih trenutkih se prednjo
postavi vpraanje moralne odgovornosti oziroma odgovornost pred samo
seboj. Moralna odgovornost ni ni drugega kot zavest o tem, da tisto,
05  /*************** 09 *****************/
kar dela, opravlja na najbolji moni nain, se pravi z zvestobo
samemu sebi in svojemu poklicu. Odgovornost se napaja iz obutka
dolnosti, da je treba biti bolji in uspeneji od e doseenega.
05 /*************** 10 ******************/
Tajnica je do sebe odgovorna takrat, kadar zna pravilno, ustrezno
in natanno ukrepati na svojem delovnem mestu, ne glede na polena, ki
ji jih meejo pod noge. Skupaj s tem prevzema nase vso odgovornost za
05 /*************** 11 ******************/
opravljanje nalog, ki so ji postavljene. V zelo tesni zvezi z
odgovornostjo tajnice je njena zaupnost. Od nje se priakuje, da bo
zaupanja vredna, da bo znala varovati vse poslovne skrivnosti podjetja.
06  /*************** 12 *****************/
To velja v prvi vrsti za tajnico, ki je v nenehnem stiku z vodstvom
podjetja oziroma z njeno upravo. Tajnica ima zaradi te bliine in
znaaja svojega dela na voljo informacije, ki drugim niso dostopne.
06 /*************** 13 ******************/
Ravno pri varovanju zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti se
pojavijo etine dileme. Zaupna informacija je namre prilonost, ki
dela iz loveka tatu. Niso pa vse poslovne skrivnosti enake. Ene so
07 /*************** 14 ******************/
takne, ki jih mora podjetje varovati pred svojo konkurenco in se
nanaajo na nartovanja poslovnih potez, pomembnih za prihodnost.
Ponavadi gre za taktiko in strategijo, s katero si eli podjetje pridobiti
07 /*************   15 ******************/
prednost na trgu. Za takne poslovne skrivnosti je majhna verjetnost,
da jih bo tajnica nesla na uesa menederju konkurennega podjetja.
Drugo pa so informacije, ki so v zvezi z notranjimi zadevami podjetja.
08 /*************** 16 ******************/
To so predvsem napredovanja, plae, uspenost podjetja, zaposlovanje
novih ljudi, odpuanje delavcev in drugo. Marsikatera od teh stvari
je za menedment postranskega pomena, zaposlenim pa te informacije
08 /*************** 17 ******************/
veliko pomenijo, ker so temelj dobrih medsebojnih odnosov. e se
tajnica odloi, da bo zaupno informacijo irila naprej, naj se najprej
vpraa, kdo bo imel od tega korist. e se bodo na ta raun izboljali
09 /*************** 18 ******************/
medosebni odnosi in e se bosta poveala motiviranost in zaupanje
zaposlenih, potem je to informacijo vredno deliti z drugimi, drugae
pa ne. Tajnica naj ima pri odloanju pred omi skupno dobro. Vsekakor
09 /*************** 19 ******************/
je njena vest postavljena pred veliko preizkunjo, odloitev pa je
tesno povezana s samospraevanjem o moralni odgovornosti in lojalnosti
vodstvu. Od tajnice se priakujeta tudi iskrenost in potenost.
10 /*************** 20 ******************/
Njena iskrenost je na preizkunji predvsem takrat, kadar daje obljube,
za katere ve, da jih bo teko uresniiti. Iskrenost je vpraljiva tudi
tudi, e se napoveduje odpuanje delavcev in so delavci polni dvomov
10 /*************** 21 ******************/
in osebnih stisk. Tajnica pa vsakemu odlono zagotavlja, da se to ne bo
zgodilo njemu in da se nima esa bati. Potenost pa je na prepihu,
kadar so ogroene lastne koristi. Z lastninjenjem drubene lastnine
11 /*************** 22 ******************/
so postali zaposleni v podjetjih tudi veji ali manji delniarji.
Delnica je glede na poslovni uspeh podjetja lahko veliko vredna ali
pa se ez no spremeni v nivreden papir. Ob slabem poslovanju lahko
11 /*************** 23 ******************/
vsi tisti, ki so seznanjeni s slabimi poslovnimi rezultati, e pravi
as prodajo svoje delnice in reijo svoj kapital. Vse to lahko naredi
tudi dobro informirana tajnica. Tajnica ima veliko opraviti tudi s
12 /************** 24 *******************/
tistimi, ki prihajajo v podjetje ali organizacijo od zunaj in so
poslovno ali kako drugae povezani z njim. Druga skupina ljudi, s
katerimi vsak dan komunicira in sodeluje, so zaposleni, ki so hkrati
12 /************** 25 *******************/
njeni sodelavci. Gre za uveljavljanje e ene temeljne lovekove
vrednote, to je pravinosti. Ta odnos ni sporen, kadar pride na obisk
ali sestanek poslovni partner, zunanji sodelavec ali novinar, saj ga
13 /************** 26 *******************/
tajnica sprejme z vso pozornostjo in spotljivostjo.
Drugae je s sodelavci in drugimi zaposlenimi v podjetju,
s katerimi se vsakodnevno sreuje.
************KONEC*********************
