TEKMOVALNA BESEDILA
TEKMA 01

25! 100

19 /*************** 01 *********************/

Tako kot pravijo tiskarji napano napisani besedi ali pa zmeanemu

besedilu tiskarski krat, bi lahko rekli napaki v programu programski

krat. Napaka v programu povzroi nepravilno delovanje programa,

19 /*************** 02 *********************/

napane izraune ali pa celo pokvari podatke. Napano zapisan plus

namesto minusa v programu nas bo pripeljal do napanega rezultata,

prav tako kot e se nam taka napaka pripeti v matematini nalogi.

19 /*************** 03 *********************/

Preden dajo programerji programe v uporabo, jih morajo dobro preveriti.

Uveljavljen nain preverjanja je, da s programom opravimo izraune,

katerih rezultati so znani. Programu za izraun niel matematinih

19 /*************** 04 *********************/

funkcij bomo tako na primer pri preverjanju podali funkcije, katerih

nile smo izraunali rono, s formulami. Programu za reevanje

ahovskih problemov pa bomo na primer zadali e reene probleme v

19 /*************** 05 *********************/

priakovanju, da se bo do istih reitev dokopal tudi sam. e program,

ki ga preverjamo, ne da priakovanih rezultatov, ga je treba popraviti.

Napak v nepravilno delujoem programu pa ni vedno lahko odkriti.

19 /*************** 06 *********************/

Programerji za to opravilo uporabljajo posebne programe za odkrivanje

napak, ki so najvekrat priloeni programskim jezikom. Ti programi

omogoajo izvajanje programa stavek za stavkom in spremljanje vseh

19 /*************** 07 *********************/

spremenljivk, ki v programu nastopajo. Napake v programih niso redke

tudi pri uveljavljenih izdelovalcih programov. Ti zato pred konnim

izdelkom vasih poljejo doloenim izbranim uporabnikom razvojno

19 /*************** 08 *********************/

razliico in ti zanje opravijo preverjanje. Posebno nevarne napake v

programih so tiste, ki pokvarijo ali pa celo uniijo datoteke. Tako

kot lahko program izrauna napane rezultate, lahko na primer tudi

19 /*************** 09 *********************/

spremeni ali celo izbrie podatke v datoteki, iz katerih jih rpa. Z

enim samim stavkom v programu lahko na primer v olski kartoteki vsem

uencem ole zapiemo enako rojstno letnico ali pa izbriemo kraj rojstva.

19 /*************** 10 *********************/

Tudi za brisanje datoteke ali pa celo vseh podatkov iz diska je dovolj

le en napaen stavek v programu. Opisane nevarnosti pri uporabi programov

pa so zgolj namiljene in ni velike verjetnosti, da bi se tudi zgodile.

********KONEC*********

TEKMA 02

25 ! 100

16 /************** 01 ****************** test vel. zac. **/

Televizorje, ki jih bo mo kot sliko obesiti na steno, nam obljubljajo

vsaj petnajst let. Na razlinih sejmih zabavne elektronike lahko obudujemo

velikanske ploske televizorje s plazemskim zaslonom, ki stanejo toliko

16 /************** 02 ****************** test vel. zac. **/

kakor manji avtomobil, a v resninem ivljenju e vedno uporabljamo

nerodne katle s katodno cevjo in tehnologijo iz prejnjega stoletja.

Je pa zato raunalnikih monitorjev z zasloni lcd edalje ve in eprav

16 /************** 03 ****************** test vel. zac. **/

so e vedno bistveno draji od katodnih bratov, ki jih ne sreujemo samo po

pisarnah najbolj uspenih podjetij, ampak se poasi in zanesljivo selijo

tudi v nae domove. Imajo namre kar nekaj prednosti med katerimi sta

16 /************** 04 ****************** test vel. zac. **/

poleg odline slike pomembni tudi oblika in velikost. Marsikdo je

pripravljen odteti nekaj ve denarja za napravo, ki ne bo skazila podobe

oblikovalsko opremljene dnevne sobe ali delovnega kabineta, ali za takno,

16 /************** 05 ****************** test vel. zac. **/

ki ne bo zasedla veine prostora na delovni mizi. Skratka, ploskih

monitorjev lcd je edalje ve in skoraj ni izdelovalca, ki v programu ne bi

imel nekaj modelov. Zaradi tega je pravzaprav nenavadno, da televizorjev z

16 /************** 06 ****************** test vel. zac. **/

zasloni lcd skoraj ni. Predvsem prostor bo torej, poleg globine denarnice,

odloujoi dejavnik pri morebitni odloitvi za nakup ploskega televizorja. V

sodobno opremljeni spalnici, kuhinji ali delovni sobi se tako zaradi

16 /************** 07 ****************** test vel. zac. **/

oblikovanja kakor velikosti taken televizor znajde odlino. Seveda brez

pogleda na listek s ceno ne gre in tu se bo za marsikoga veselje nehalo.

Ploski televizor katerekoli znamke je namre neprimerno draji od, glede na

16 /************** 08 ****************** test vel. zac. **/

kakovost slike in opremljenost, enakovrednega klasinega televizorja in je

torej namenjen le kupcem, ki si lahko brez posebnega odrekanja privoijo

plosko ekstravaganco. Vsi drugi pa bomo e naprej akali, da se bodo cene

16 /************** 98 ****************** test vel. zac. **/

zaslonov lcd pribliale katodnim in bomo konno lahko vsi uivali v njihovih

sladkostih. Televizor lcd se je na preizkusu dobro obnesel, a ga oitno ne

bomo kupili zaradi tega, ker bi imel boljo sliko od klasinih modelov.

16 /************** 37 ****************** test **/

Najbolji televizorji s katodnimi cevmi imajo namre vendarle nekoliko

boljo. Prednost televizorjev z lcd zasloni je torej predvsem v velikosti in

tei. Klasien televizor tehta priblino dvanajst kg, lcd pa le tiri kg.

********KONEC*********

 

TEKMA 03

25! 100

19 /*************** 01 *********************/

Trgovanje z ukradenimi evropskimi umetninami in starinami je najbolj

prefinjena zvrst kriminala. Veinoma se odvija v razkonih umetnikih

salonih visoke drube ali v resnobnih muzejskih razstavnih prostorih.

19 /*************** 02 *********************/

Med profesionalnimi kriminalci, ki se ukvarjajo z dobro uteenimi posli,

velja za poslastico. Celo tisti, ki naj bi delali red na tem podroju, so

mi zagotavljali, da profesionalce skoraj ni mogoe ujeti. Tudi trgovci z

19 /*************** 03 *********************/

umetninami in zbiratelji so potrdili, da nekatere avkcijske hie

niso tako ugledne, potene in neoporene, za kakrne se razglaajo,

ampak da so pripravljene pri ukradenih umetninah, ki jim jih ponujajo

19 /*************** 04 *********************/

zamiati na obe oesi. Zbirko tirinajstih kosov pohitva so mi opisali

kot eno najboljih in popolnoma avtentinih primerkov dela slavnega

izdelovalca pohitva. Z njegovimi izdelki so na veliko opremljali

19 /*************** 05 *********************/

bogatake in plemike dvorce v asu vladanja Jurija prvega v osemnajstem

stoletju. Njegova dela dosegajo dvesto let kasneje vrtoglave cene na

drabah. To pohitveno garnituro so druinski predniki kupili od samega

19 /*************** 06 *********************/

izdelovalca in je bila nameena na druinskem posestvu nedale stran od

rojstnega kraja izdelovalca. Tam je ostala do tega stoletja, ko so se

odloili, da jo je treba v celoti renovirati. Konno so to pohitveno

19 /*************** 07 *********************/

garnituro poslali nekemu uglednemu podjetju. Preden pa se je podjetje lotilo

obnovitvenih del, so vse zunanje rezbarije in okraske odstranili in jih

natanno kopirali. Vsak vzorec na gravuri so izmerili, da bi se nov do

19 /*************** 08 *********************/

potankosti ujemal z originalom. Poskrbeli so za to, da je bil les, ki so ga

uporabili pri izdelavi, po starosti im blije obdobju, ko je bilo izdelano

prvotno pohitvo. Skrbno so prekopirali vsako znamenje in vsako pokodbo. Ko

19 /*************** 09 *********************/

so pohitveno garnituro vrnili lastnikom, je od originalnega pohitva ostalo

le ogrodje in nekaj kosov, ki jih niso mogli odstraniti. Vse drugo so bile na

novo narejene kopije originalnih delov. Medtem so pristne zunanje rezbarije

19 /*************** 10 *********************/

in vzorce pritrdili na ponarejena pohitvena ogrodja, ki so jih veinoma

naredili iz lesa, dobljenega tako, da so prej razstavili neko drugo

pohitvo iz istega asa. Pazite, od koga kupite staro restavrirano pohitvo.

********KONEC*********

 

 

TEKMA 04

25 ! 100

19 /*************** 01 *********************/

Pisca sestavka, ki bo objavljen v asopisu, reviji ali knjigi, zadevata

samo prva dva koraka, ki se nanaata na pisanje besedila in popravljanje

in dopolnjevanje besedila. Besedilo sestavka z naslovi, opombami, dodatki

19 /*************** 02 *********************/

k slikam, poudarki, navedki in vsem drugim bo napisal brez kakrnih koli

oblikovnih elementov z eno pisavo ene velikosti. To, prvo dejanje pri

nastanku pisnega izdelka lahko opravi tudi z najpreprostejim raunalnikom

19 /*************** 03 *********************/

in najpreprostejim urejevalnikom. Besedilo pisec na koncu shrani na

disketo. Potem ko ga pregledata lektor in urednik, popravi slovnine in

tiskarske napake ter ga tudi drugae uskladi z zahtevami urednika. Tako

19 /*************** 04 *********************/

popravljeno besedilo preda oblikovalcu in z besedilom naeloma nima ve

opravka. eprav je na prvi pogled videti, kot da pisec iz raunalnika ni

iztisnil prav veliko koristi, je v resnici prihranek asa v prvih dveh

19 /*************** 05 *********************/

fazah najveji. Besedilo napisano z roko ali s pisalnim strojem, po

razlinih posegih postane nepregledno, zato ga je treba, da se izognemo

napakam, prepisati. Pisanje in popravljanje z raunalnikom, po drugi

19 /*************** 06 *********************/

strani pa ga zelo dobro izboljuje in ga ohranja v istopisu. Zadnje faze

pred natisom, oblikovanja besedila in slikovnega opremljanja, e do pred

nedavnim avtor sestavka, pa naj bi bil e tak strokovnjak, ni zmogel sam.

19 /*************** 07 *********************/

Sodobni urejevalniki v sodobnih raunalnikih danes to omogoajo vsem.

Pisni izdelki manjega obsega vsebujejo praviloma tudi manj oblikovnih

prvin, tako da se oblikovalnih prijemov ob takih vajah lahko preprosto

19 /*************** 08 *********************/

nauimo in znanje utrdimo. Besedilo lahko oblikujemo na dva naina, sproti

ali potem, ko smo ga napisali. Prvi nain uporabljamo predvsem pri

sestavkih manjega obsega, ko si ni teko zamisliti konne podobe izdelka.

19 /*************** 09 *********************/

Oblikovanje obsenejega besedila zahteva bolj narten in bolj celovit

pristop, saj ima naeloma ve oblikovalnih prvin, ki si jih je teje

zapomniti. Taka besedila ponavadi najprej v celoti napiemo in jih

19 /*************** 10 *********************/

ele potem oblikujemo. Oblikovanje obsega ve ravni. Tako na primer na

najosnovneji izbiramo le videz znakov. Na e viji ravni oblikovalnih

prvin stoji odsek. Za odsek veljajo sploneja in kompleksneja pravila.

********KONEC*********

 

 

TEKMA 05

25 ! 100

19 /*************** 01 *********************/

Ni ga kvadratnega kilometra zemeljske povrine, vode ali kopnega, prek

katerega nikdar ne bi poletel kaken pti. Mogoe so izjeme nekateri

predeli Antarktike. Ta je prekrita z ledom, le sem in tja se

19 /*************** 02 *********************/

prikaejo redki koki zemlje, tako da tam sploh ni pomembnega

rastlinstva. Vsi vretenarji Antarktike, morski sesalci ali morski

ptii, so zato povsem odvisni od hrane iz morja. Ko se neka vrsta

19 /*************** 03 *********************/

prilagodi na osirotele predele, normalno naleti na manj tekmecev, kot bi

jih sreala kjerkoli. Tako se ptii, ki naselijo revne predele, pogosto

zelo uspeno namnoijo do velikanskih populacij. To je posebno pomembno

19 /*************** 04 *********************/

na Antarktiki. Tisti ptii, ki jim je uspelo sprijazniti se z ostrim

podnebjem in ivijo ivljenje odvisno od morja, so premagali zelo teko

evolucijsko oviro. V tropskih gozdovih mrgoli vrst, toda le redke imajo

19 /*************** 05 *********************/

tako tevilne populacije kot vrste v toplih in polarnih predelih. Trop

ptiev v tropski Juni Ameriki je veliko veji kot v tropski Afriki.

Razlog je ta, da je Juna Amerika s svojim visokim gorskim sistemom

19 /*************** 06 *********************/

Andov, irnimi planotami v niinah in visokimi planotami na severu in

vzhodu geoloko dale bolj razgibana kot veinoma ravninska Afrika.

Milijone let se ptii lepotiijo, kot bi uporabljali trike, s katerimi

19 /*************** 07 *********************/

izraajo nasilje, prijateljstvo, ljubezen, razburjenje, z njimi se

skuajo pritajiti ali speljati sovranika na stranpot. Ptii dajejo

znake s perjem, telesom, gibanjem ali glasovi. Nekateri ptii imajo malo

19 /*************** 08 *********************/

sovranikov, ker so neuitni ali zelo napadalni ali pa kar oboje.

Poznamo primere ptiev, ki imajo posebne vzorce perja in glasove,

s katerimi lano zastraujejo ali svarijo. Nekateri vodomci ali sove

19 /*************** 09 *********************/

imajo na zadnji strani glave lane oi. Jate bleeih ptiev kriijo

nad tropskimi gozdovi, vijugasto letajo na svojih dolgih poletih prek

prostranih rjavih rek, s e monejim krianjem se obrnejo v irokem

19 /*************** 10 *********************/

zavoju, ko pridejo nad gozd, se nenadoma strmo spustijo in izginejo v

kronjah dreves. V sencah listja izgledajo rumene, rdee, rne in bele

barve kot da se skrivajo. e stojimo na tleh, jih lahko samo e sliimo.

********KONEC*********

 

 
