19 ! 100
19 /*************** 01 *********************/
Atol je koralni greben v obliki prstana ali polkroga, znotraj njega pa je
plitev zaliv ali laguna. Najve jih je v Tihem in v Indijskem oceanu.
Najveji atol na svetu je Kwajalein in je eden izmed atolov Marshallovih
19 /*************** 02 *********************/
otokov. Viina atolov je okoli dva do tri metre nad morsko gladino. V laguni
je voda bistra in relativno plitka, globina redko presee osemdeset m, dno
pa je pokrito z drobnim koralnim peskom. V laguno iz oceana vodijo oji ali
19 /*************** 03 *********************/
iri prehodi, vodna gladina lagune pa se spreminja ali zaradi bibavice ali
zaradi valov, ki se iz oceana zaletavajo v nizek koralni greben in se ezenj
prelijejo v laguno in s tem trenutno zviajo gladino vode v laguni. Dostop
19 /*************** 04 *********************/
ladij do lagun je malo oteen zaradi visokih valov, ki jih ustvarjajo stalni
pasati in monsunski vetrovi. Da nastane koralni otok, se mora ujemati ve
faktorjev. Temperatura morja ne sme biti pod dvajsetimi stopinjami Celzija,
19 /*************** 05 *********************/
da lahko nastajajo korale. Zaradi tega je veina atolov v tropskih morjih,
korale, ki so odpadlo apneniasto ogrodje koralnjakov, pa uspevajo le do
globine okoli petdeset m. Koralne tvorbe v zaporedju usedlin so zelo dober
19 /*************** 06 *********************/
indikator klimatskih razmer v asu, ko so se usedale kamenine. Na atolih
prevladuje tropsko morsko podnebje s stalnimi visokimi temperaturami in
hudimi nalivi v deevnem obdobju. Ker se atoli vzpenjajo neposredno iz
19 /*************** 07 *********************/
velikih oceanskih globin, kjer ni nikakrnih pogojev za nastanek koral, je
o nastanku atolov nastalo kar nekaj teorij. Najbolj znana je Darwinova.
Predpostavljal je, da koralni grebeni, ki obkroajo nek vulkanski otok,
19 /*************** 08 *********************/
rastejo s priblino enako hitrostjo kot s katero se zaradi tektonike ali
spuanja morskega dna otok spua. Tako se okoli vulkanskega otoka najprej
ustvarja le robni koralni greben, kasneje pa nastane ogradni, z laguno med
19 /*************** 09 *********************/
vulkanskim otokom in samim koralnim grebenom. Z nadaljnjim spuanjem
vulkanski otok izgine pod morsko gladino, tako da ostane le e koralni
greben z laguno, ki zapolni prostor, kjer je bil prej vulkanski otok. Ta
19 /*************** 10 *********************/
njegova hipoteza je danes malo spremenjena in dopolnjena z dejstvi, ki jih
takrat e ni poznal. Njegovo teorijo pa podpirajo vrtanja na otokih, ki so
pokazala, da se je dno na nekaterih delih Pacifika spustilo zelo globoko.
********KONEC*********

