2 ! 30
30 /*************** 01 *********************/
Zima ima v gorah svoj ar. Kdor je to kdaj doivel, se bo tja rad
vraal. Tura v snenih razmerah v ugodnem vremenu je uitek, s
katerim se poletna le teko primerja. Zahtevne zimske gore so
30 /*************** 02 *********************/
sicer rezervirane za alpiniste, e pa to nismo, se lahko vzpnemo
na laje, tudi sredogorske vrhove. Za takno turo pa moramo biti
primerno opremljeni in to opremo tudi znati uporabljati.
30 /*************** 03 *********************/
Zaradi snega in mraza se moramo pozimi drugae opremiti kot za
turo v kopnih razmerah. Za varno hojo po zasneenih gorskih poteh
je najpomembneja primerna obutev. Najbolja je plastina obutev
30 /*************** 04 *********************/
z notranjim evljem, ker je dovolj topla in daje nogi pravo oporo.
Lahki pohodni evlji, ki jih nosimo poleti, niso primerni za sneg,
saj slabo varujejo pred mrazom, noga v njih nima dovolj opore.
30 /*************** 05 *********************/
Oblaila naj bodo izdelana iz materialov, ki dihajo. Namesto
bombanega spodnjega perila, ki vpija znoj, oblecimo raje iz
posebnih vlaken izdelano termo spodnje perilo, ki znoj odvaja s
30 /*************** 06 *********************/
povrine telesa. Vrhnja oblaila, ki zadrujejo toploto in uravnavajo
temperaturo telesa, naj bodo iz polarteca ali volne. Pred vetrom in
padavinami nas najbolje zaiti vetrovka s kapuco in vetrne hlae.
30 /*************** 07 ********************/
Glavo si pokrijemo s kapo iz volne ali iz polarteca, roke pa z
rokavicami iz kuhane volne. Izogibajmo se puhastih oblail, saj
vlana ali mokra slabo zadrujejo toploto. Nikakor ne smemo pozabiti
30 /*************** 08 ********************/
na gamae, ki bodo posebno med hojo po snegu prepreile, da bi padal
v evlje. Biti morajo visoke in udobne, a vendar dovolj tesne, da nas
ne ovirajo pri hoji. S seboj vzamemo tudi rezervno oblailo.
30 /*************** 09 *******************/
Pri hoji nam bodo v veliko oporo zloljive palice z nekoliko vejimi
konicami, ki prepreujejo zdrsavanje na tri podlagi. Vendar palice
ne smejo nadomestiti cepina. V celem snegu nam hojo olajajo turne
30 /*************** 10 ********************/
smui, saj lahko tako dokaj hitro premagujemo razdalje. Od tehnine
opreme potrebujemo na zahtevnejih turah e pripomoke za reevanje
iz plazov. Ker so zimski dnevi kratki, moramo obvezno s seboj vzeti
30 /*************** 11 ********************/
elno svetilko z rezervnimi baterijskimi vloki. Zaradi poveanega
odboja sonnih arkov na snegu je zelo pomembno, da ne pozabimo
zaitnih oal. Za enodnevni izlet lahko vzamemo s seboj tudi
30 /*************** 12 *******************/
fotoaparat. Zaradi zaprtih ko moramo imeti s seboj ve hrane in
pijae. Pomembno je, da dnevno popijemo liter in pol tekoine.
Hrana naj bo lahko prebavljiva in nasitna, zelo primerne so hranljive
30 /*************** 13 ********************/
ploice, suho sadje, sir, ribe in vitergin. Slednje in opremo, ki jo
vekrat potrebujemo, spravimo na lahko dostopno mesto v nahrbtniku
ali v prirono torbico okoli pasu, lahko pa jih imamo tudi v epu.
30 /*************** 14 *******************/
Izbrati si moramo cilj, ki ga poznamo e v kopnih, poletnih razmerah,
saj snena odeja pokrajino zelo spremeni, v megli pa je pogosto ne
prepoznajo niti najbolji poznavalci. Doma prouimo zemljevide in
30 /*************   15 *******************/
preberemo vodniko literaturo, izdelamo si skico poti in ocenimo
potrebni as. Zastavimo si cilj, ki ustreza naim sposobnostim
in razpoloenju. Ture v tem asu zahtevajo duevno in telesno
30 /*************** 16 *******************/
pripravljenost. Pozimi ni lahkih tur. Zasledovati moramo obvestila
o snenih razmerah in nevarnosti plazov. Poti in pristopi do
izhodia so pozimi zaradi snega oteeni, zato je dobro preveriti
30 /*************** 17 ********************/
stanje na cestah. Na cilju moramo biti do poldneva, da nam ostane e
dovolj asa za vrnitev. V zimskem asu ne velja oznaka zahtevnosti
poti iz kopnega obdobja. Teave imamo lahko tudi na lajih poteh.
30 /*************** 18 ********************/
Hoja v gorah po snegu je teja kot po kopnem, od nas zahteva ve
napora, hitreje se utrudimo, porabimo tudi veliko ve asa.
Pozimi je v gorskem svetu tudi ve objektivnih nevarnosti kot v
30 /*************** 19 ********************/
poletnih razmerah. Pouimo se o tem, saj lahko poznavanje nevarnosti,
previdnost, znanje in izkunje odvrnejo marsikatero nesreo. Pozimi
so pogoste vremenske spremembe, ki oteujejo gibanje in orientacijo.
************KONEC*********************
