2 ! 100
12 /************** 01 ****************** test T in Z **/
PRODUKTIVNOST V PISARNAH, DAJTE NO
SEDANJI as je trd, ZATO so trdi tudi ukrepi za spremembe tega
stanja, KJE vse se vidijo napake slabega dela, VIDIJO SE v veliki
12 /************** 02 ****************** test T in Z **/
nesposobnosti, lenobi in neuinkovitosti, GOVORIMO seveda o
povpreju, RAZISKAVE so potrdile, da v pisarnah izkoristijo le
polovico delovnega asa, OBSTAJA tipina podzaposlenost delavcev,
12 /************** 03 ****************** test T in Z **/
VZNEMIRJAJO nas iz zelo preprostega razloga, ker plaujemo to
polovico nedela, PLAUJEMO, kar ni narejeno, PLAUJEMO porabo
energije, PLAUJEMO, ker so po nepotrebnem obremenjene razline
12 /************** 04 ****************** test T in Z **/
komunikacije in seveda, ker motijo tudi tiste, ki bi radi delali,
DENAR imamo skoraj dobesedno na cesti, NOEMO, ne znamo, ne upamo
ga pobrati, da ne bi bilo zamer, e bi sodelavcu rekli, da ne dela,
12 /************** 05 ****************** test T in Z **/
NAPREDEK v okolju je posebno odvisen od tega, kako hitro, enostavno
in poceni opravljamo koristno delo, EKONOMSKO razvite sredine nam
to prepriljivo dokazujejo, NJIHOVA podjetja delovne postopke v
12 /************** 06 ****************** test T in Z **/
proizvodnji in v pisarnah nenehno sistematino prouujejo in tudi
pocenjujejo, VSAK DELOVNI PROCES je pod mikroskopom, OPTIMALIZACIJA
delovnih procesov je prva zapoved podjetnikov, PROUEVANJE dela v
12 /************** 07 ****************** test T in Z **/
pisarnah mora potekati na znanstvenih osnovah, TODA mnogim pomeni
prouevanje nekoristno dodatno financiranje znanstvenih institutov,
PREDVSEM bi morali prouevati delovne metode in delovne postopke,
13 /************** 08 ****************** test , pika **/
PROUEVANJE PISARNIKEGA DELA
PROUEVANJE pisarnikih delovnih postopkov po vzorcu, to je po
vnaprej znani podrobni metodologiji, zelo olaja delo. SLEDITI je
13 /************** 09 ****************** test , pika **/
treba vzorcu in imeti nekaj soli v glavi, pa bo uspeh gotovo tu.
PONEKOD pravijo, e bi jih vpraali, da pri njih ne delajo po
nikakrnih delovnih postopkih. DELAJO tako kot sproti nanese,
13 /************** 10 ****************** test , pika **/
o postopkih pa sploh ne razmiljajo. VENDAR pa delovni postopki
pri pisarnikem delu vedno obstajajo, pa etudi so nezaznavni in
nestandardizirani. PRVA STOPNJA vsakega prouevanja je nekakna
13 /************** 11 ****************** test , pika **/
inventura, da bi stvarem nali glavo in rep. V TOVARNI si ne
morejo privoiti, da bi ivali obleke brez delovnih postopkov.
PRAV TO velja tudi za pisarniko delo. NATANEN tudij dela nam
13 /************** 12 ****************** test , pika **/
pove, da je le desetina pisarnikih del, ki se jih ne da teti
med serijsko delo, to je v ponavljajoe cikle. OMENJENI odstotek
je v kaknem ministrstvu ali gospodarski zbornici e precej viji.
13 /************** 13 ****************** test , pika **/
STANDARDIZACIJI pisarnikih in poslovnih postopkov v veini naih
podjetij e ne posveamo potrebne pozornosti, da standardizacija
pravzaprav obstaja. STROKOVNO oblikovana pravila zagotavljajo
13 /************** 14 ****************** test , pika **/
smiselno delo. ELE tedaj velja izrek, da kar delamo, delajmo s
pametjo in mislimo na zakljuek. DELOVNI POSTOPEK je sklenjen del
celotnega delovnega procesa, ki ima zaznaven zaetek in konec.
14 /************** 15 ****************** test vel. zac. **/
NAJVEJA MESTA NA SVETU
V knjigi DRAVE SVETA, izla leta tisodevetstotriindevetdeset,
lahko razberemo, katera so najveja mesta na svetu, ki tejejo ve
14 /************** 16 ****************** test vel. zac. **/
kot deset milijonov prebivalcev. Podatki, izraeni v milijonih
prebivalcev so naslednji. Ciudad de Mexico teje dvajset, New York
in Sao Paolo osemnajst, Seul estnajst, Los Angeles tirinajst,
14 /************** 17 ****************** test vel. zac. **/
anghaj in Buenos Aires dvanajst, Kalkuta, Bombaj in Rio de Janeiro
enajst in Peking deset milijonov prebivalcev. Ve kot pet milijonov
prebivalcev pa tejejo Kairo, Manila, Dakarta, Teheran, London,
14 /************** 18 ****************** test vel. zac. **/
Pariz, Moskva, New Delhi, Tianjian, Tokio, Chicago, Karai, Lagos,
Carigrad, Lima, San Francisco, Bangkok, Philadelphia, Hongkong,
Madras, Daka, Bagdad, Santiago in Sankt Petersburg pet milijonov
14 /************** 19 ****************** test vel. zac. **/
prebivalcev. Poleg teh velemest je na svetu e priblino tirideset
mest, ki imajo ve kot dva milijona prebivalcev. To so v Evropi
Birmingham, Budimpeta, Bukareta, Kijev in Manchester. Na
14 /************** 20 ****************** test vel. zac. **/
Japonskem pa imajo dve somestji Tokio-Jokohama-Kavasaki, ki teje
sedemindvajset milijonov prebivalcev in Osaka-Kobe-Kioto s skoraj
tirinajstimi milijoni prebivalcev. Podobno somestje je v Nemiji
14 /************** 21 ****************** test vel. zac. **/
Duisburg-Essen-Dortmund, ki teje ve kot sedem milijonov
prebivalcev. Slovenska mesta seveda ne dosegajo takega obsega,
saj ima Ljubljana nekaj manj kot tristotiso prebivalcev.
14 /************** 22 ****************** test vel. zac. **/
TUDI JAZ SEM DELNIAR
Zgodba o lastninjenju drubenega kapitala se zapleta in odpleta
e tiri leta. V prvem poglavju nam je drava vsem razdelila
14 /************** 23 ****************** test vel. zac. **/
lastninske certifikate, da bi jih v naslednjih poglavjih lahko
zamenjevali za delnice podjetij in investicijskih skladov. Zadnje
poglavje zgodbe, v kateri naj bi vsa slovenska lastnina dobila
14 /************** 24 ****************** test vel. zac. **/
imetnike, ki bi tudi vedeli, koliko je res vredna, pa se e kar
odmika v prihodnost. Avtorji zgodbe dopisujejo odstavek za
odstavkom - septembra je vlada podaljala rok za uporabo vseh
14 /************** 25 ****************** test vel. zac. **/
lastninskih certifikatov, oktobra pa objavila, da razmilja o
centraliziranem, dravno vodenem lastninjenju podjetij, ki programa
lastninskega preoblikovanja ne bodo pravoasno izpeljala sama.
14 /************** 26 ****************** test vel. zac. **/
Konec oktobra je bilo e vedno neporabljenih priblino sto
milijard tolarjev ali skoraj etrtina od skupne vrednosti izdanih
certifikatov. V asu pred potekom roka za oddajo certifikata pa
14 /************** 27 ****************** test vel. zac. **/
zamudniki niso imeli ni kaj privlane izbire. Javno prodajo je
napovedala le e peica podjetij, ki veinoma ne sodijo med
preve uspena, prav tako pa je le nekaj monosti za zamenjavo
14 /************** 28 ****************** test vel. zac. **/
certifikata za delnice pooblaenih investicijskih drub. tiri
leta po zaetku privatizacije se kae vsaj nekaj obrisov nae
delniarske prihodnosti. Veja polovica dravljanov bo neposrednih
14 /************** 29 ****************** test vel. zac. **/
delniarjev, ki so svoje certifikate zamenjali za delnice raznih
pooblaenih investicijskih drub - ti so, predvsem z bunimi
obljubami o donosni nalobi, pritegnili ogromna sredstva, ki jih
14 /************** 30 ****************** test vel. zac. **/
sedaj skuajo zamenjati za lastnike delee v podjetjih. Drube
za upravljanje pravijo, da jim je svoje certifikate delno ali v
celoti zaupalo priblino milijon dravljanov. eprav jim je bilo
14 /************** 31 ****************** test vel. zac. **/
obljubljeno veliko, se zdi, da so ti delniarji v najbolj nejasnem
poloaju, pravzaprav so edini, ki kot skupina od privatizacije nimajo
e ni. Investicijski skladi so za delnice in lastnike delee v
14 /************** 32 ****************** test vel. zac. **/
podjetjih v povpreju zamenjali ele petino zbranih certifikatov.
Premoenje, ki je namenjeno lastninjenju prek sklada za razvoj,
naj bi bilo celo za ve kot sto milijard tolarjev manje od skupne
14 /************** 33 ****************** test vel. zac. **/
vsote certifikatskih sredstev, ki so jih zbrali skladi. Do razlike
je prilo deloma zaradi napak pri zaetnem ocenjevanju vrednosti
drubenega premoenja, deloma pa zaradi znievanja vrednosti in
14 /************** 34 ****************** test vel. zac. **/
celo steajev podjetij, ki naj bi jih lastninili. Vendar pa mnoice
delniarjev investicijskih drub to ne zanima. Veini je najbolj
pomembno, da bi njihove delnice prinaale dividendo in dosegale
14 /************** 35 ****************** test vel. zac. **/
primeren teaj na borzi, kjer bi jih lahko tudi prodali. Kdaj se bo
to zgodilo, pa je ve kot nehvaleno napovedovati. Pooblaeni
investicijski skladi morajo najprej vsa zbrana certifikatska
14 /************** 36 ****************** test vel. zac. **/
sredstva spremeniti v lastnike delee v podjetjih. Iz morebitnih
dobikov, ki jih bodo ustvarjala ta podjetja, bodo prihajale
dividende za delniarje investicijskih drub.
14 /************** 37 ****************** test vel. zac. **/
SLOVENSKO GOSPODARSTVO V LETU 1996
Leta 1995 je industrija izdelala le za 2 % ve, kot leta 1994, leta
1996 pa je e nazadovala. Kazalci za november 1996 pa so nekoliko veji
14 /************** 38 ****************** test vel. zac. **/
kot leta 1995. Septembra je v industriji delalo 217.742 zaposlenih, kar
je za 8,3 % manj kot istega meseca 1995. To tevilo lahko primerjamo le
e z letom 1964, najve zaposlenih pa je bilo v industriji leta 1988 -
14 /************** 39 ****************** test vel. zac. **/
kar 168.366 zaposlenih. Avtomobilske ceste so bile leta 1996 glavno
delovie Slovenije, sledi pa zidava stanovanj. Do polletja so dokonali
202 stanovanji, planiranih v letu 1996 pa je 580 stanovanj. Gradbeni
14 /************** 40 ****************** test vel. zac. **/
delavci so opravili 3,2 % manj efektivnih ur kot v letu 1995, vrednost
opravljenih del pa je bila za 31,3 % vija. Primerjave med leti 1995 in
1996 kaejo, da ivinoreja ni nazadovala. Drubena posestva  so pridelala
14 /************** 41 ****************** test vel. zac. **/
za 9,4 % manj penice, 7,7 % manj jemena, 5,6 % manj eenj, marelic pa
so pridelali za 23,9 % ve. V prvih 9 mesecih 1996 so nateli kar 4,9
milijona turistinih prenoitev - za 2 % manj kot v 9-meseju 1996, od
14 /************** 42 ****************** test vel. zac. **/
tega 2,1 milijona prenoitev tujih gostov - za 3 odstotke ve; (od Banke
Hrvake smo dobili podatek, da so v prvih 8 mesecih 1996 beleili na
Hrvakem 2,6 milijona noitev slovenskih turistov, kar je za 31 % ve
14 /************** 43 ****************** test vel. zac. **/
kot leta 1995). Teave industrije uti tudi promet. V 9 mesecih 1996 se
je v primerjavi z istim obdobjem 1995 promet skril za 7 %, od tega je
blagovni promet za 8 % manji, promet potnikov pa za 2 % veji. V 2.
14 /************** 44 ****************** test vel. zac. **/
etrtletju leta 1996 je bilo bruto domaega proizvoda za 291 milijard
tolarjev, kar je za 5,14 % ve kot v 1. etrtletju in za 1,79 % ve kot
v 2. etrtletju 1995. Osnova so stalne cene iz leta 1992. Leta 1995 je
14 /************** 45 ****************** test vel. zac. **/
znaal BDP na prebivalca Slovenije 9352 amerikih dolarjev. V prvih 9
mesecih 1996 je Slovenija izvozila za 5,87 milijarde dolarjev blaga, kar
je za 5,5 % manj kot v prvih 9 mesecih 1995, uvozila pa za 6,91 milijarde
14 /************** 46 ****************** test vel. zac. **/
ali za 1,5 % manj. Cene na drobno so bile oktobra 1996 v primerjavi z
oktobrom 1995 za 9,7 % vije in za 7,6 % vije kot decembra 1995.
Zaposlenost v Sloveniji je kazala naslednjo sliko: konec avgusta 1996 je
14 /************** 47 ****************** test vel. zac. **/
bilo v Sloveniji 857.395 aktivnih prebivalcev (741.328 zaposlenih in
116.067 nezaposlenih). Skupaj je bilo zaposlenih za 8025 oseb ali 1,1 %
manj (primerjava avgust 1995). Najve zaposlenih je bilo v podjetjih -
14 /************** 48 ****************** test vel. zac. **/
576.827 (za 2,4 % manj kot 1995). V gospodarstvu je bilo zaposlenih
429.038 (3,5 % manj kot 1995), v negospodarstvu pa 147.789 ljudi (1 %
ve kot leta 1995).
14 /************** 49 ****************** test vel. zac. **/
Julijske Alpe so najveja in najvija alpska visokogorska skupina v Sloveniji
in del Alp, najvejega evropskega gorstva. Prevladujejo karbonatne kamnine -
apnenec. V ozkih dolinah je skromno zastopano kmetijstvo, na pobojih najdemo
14 /************** 50 ****************** test vel. zac. **/
koenice in laze, na vijih travnatih ravneh pa so planine za poletno pao. V
zahodnem delu Julijskih Alp so vrhovi Velika Ponca, Jalovec, Veliki Mangart,
Visoki Kanin, Krn, Velika Mojstrovka, Prisojnik, Razor. Planinske koe so
14 /************** 51 ****************** test vel. zac. **/
gosto posejane pod vsemi zanimivejimi vrhovi in v zatrepih dolin. Dostop do
posameznih viinskih tok je iz Savske doline, Trente, Koritnice pa tudi iz
Italije. Na avstrijski strani Julijskih Alp je dolina Zilja, natanno med
14 /************** 52 ****************** test vel. zac. **/
Karnijskimi in Ziljskimi Alpami in pod Dobraem, poseljena s Slovenci. Na
zahodnem delu je pomembna Kanalska dolina, prometna povezava med Karnijskimi
Alpami, poseljena s Slovenci, Italijani in Nemci, veje sredie je abnica
14 /************** 53 ****************** test vel. zac. **/
ali Camporosso. Ratee s cerkvijo Sv. Duha in Sv. Tomaa, naravna znamenitost
pa so Zelenci in izvir Save Dolinke. Naselje Ratee poznamo predvsem po lepi
Planici s smuarskimi skakalnicami ter po dolini Tamar s planinsko koo.
14 /************** 54 ****************** test vel. zac. **/
Naselje Podkoren je poznano po ljudski arhitekturi - znana je krjaneva
hia, proti Avstriji pa je treba ez Korensko sedlo. Kranjska Gora je znano
zimsko in poletno turistino sredie. Sredi mesta je cerkev Sv. Marije in
14 /************** 55 ****************** test vel. zac. **/
Liznjekova hia, v kateri je etnoloka muzejska zbirka. Cesta iz Kranjske
Gore pelje do Vria, na viini tisoeststo m pa je tudi zelo obiskana
planinska koa - Potarska koa. Predno nas cesta pripelje do omenjene koe,
14 /************** 56 ****************** test vel. zac. **/
sta e dve koi - Mihov dom in Koa na Gozdu. Naravna znamenitost tukaj je
dolina Mala Pinica, na drugi strani Vria pa alpska dolina Trenta, ki je
raztegnjeno dolinsko naselje, s srediema Pri Cerkvi in Na Logu. Za turiste
14 /************** 57 ****************** test vel. zac. **/
so zanimivi Dom gorskih vodnikov Tobarjev, cerkev Sv. Marije, Muzej
trentarske zbirke Na Logu in alpski botanini vrt Alpinum Juliana. Ob cesti
je postavljen tudi spomenik dr. Kugyju. Triglavski narodni park zajema
14 /************** 58 ****************** test vel. zac. **/
del Julijskih Alp z najvijimi vrhovi in najbolj slikovitimi dolinami. V njem
so uvedeni strogi predpisi za varovanje naravne krajine, vod, ivalstva in
rastlinstva. Jesenice je zanimivo mesto zlasti po Kosovi graini, v kateri
14 /************** 59 ****************** test vel. zac. **/
sta muzej in galerija. Murova hia je znana zaradi ljudske arhitekture,
cerkev Sv. Albina pa je bila zgrajena v sedemnajstem stoletju. Mesto je
najbolj znano po elezarni, ki je deloma e opuena, v gradu na Stari Savi
14 /************** 60 ****************** test vel. zac. **/
pa je urejen elezarski muzej. V okolici Jesenic je Javorniki rovt z
Zoisovo pristavo, zgrajeno v sedemnajstem stoletju. Bled je najbolj znano
slovensko turistino mesto s prelepim Blejskim jezerom in otokom sredi
14 /************** 61 ****************** test vel. zac. **/
njega. Cerkev je iz predromanike, na otok pa se prepeljemo s pletnami.
Blejski grad je bil zgrajen v enajstem stoletju. Naravna znamenitost v
Blejski okolici je soteska Vintgar, soteska Ribica in Pokljuki vrtci.
14 /************** 62 ****************** test vel. zac. **/
Bled obdajajo Straa, Osojnica, Radovna in dolini Kot in Krma. Z Bleda se
lahko odpravimo na Pokljuko, Jelovico, Meaklo, v Bohinj ali na Zatrnik,
ki je znan po lepih smuiih.
15 /************** 63***********XYQW*********/
BANKE
Najpomembneje finanne institucije so banke, od katerih smo e
opisali emisijske banke. Druga oblika so poslovne banke, ki so v
15 /************** 64***********XYQW*********/
bistvu podjetja, ki zbirajo prihranke in jih posredujejo v obliki
kreditov deficitnim celicam. Poslovne banke opravljajo obiajno
tudi plailni promet za svoje kliente. Banke pridobivajo dohodek
15 /************** 65***********XYQW*********/
za svoje poslovanje z razliko med aktivno in pasivno obrestno
mero, kjer je aktivna nekoliko vija, z razlinimi provizijami
za oparvljanje bannih poslov za kliente, z drugimi stanskimi
15 /************** 66***********XYQW*********/
operacijami, kot npr. sefi za shranjevanje dragocenosti. Za
poslovne banke je znailno, da imajo zelo obseno razpredeno
mreo svojih podrunic in ekspozitur, da se imbolj pribliajo
15 /************** 67***********XYQW*********/
varevalcem in drugim klientom. Posebni finanni skladi, ki se
ukvarjajo predvsem s kupoprodajo in prestrukturiranjem podjetij,
so investicijske banke. Z dolgoronim krditiranjem se ukvarjajo
15 /************** 68***********XYQW*********/
hipotekarne banke, ki dajejo kredite na podlagi jamitve z
zemljiem ali drugimi neprimininami. Hranilnice, ki se
ukvarjajo predvsem z zbiranjem prihrankov malih varevalcev, ki
15 /************** 69***********XYQW*********/
jih potem posredujejo drugi banni mrei. Hranilno-kreditne slube
na podroju kmetijstva, zlasti za kmeke zadrunike, se ukvarjajo
z zbiranjem prihrnkov in financiranjem kmetijske dejavnosti. Banne
15 /************** 70***********XYQW*********/
mree so po dravah razlino organizirane, kar je odvisno od
gospodarske razvitosti, gospodarske ureditve, razvitosti finanne
sfere, tradicij na podroju bannitva in varevalnega ravnanja.
15 /************** 71**********XYQW*********/
ZASVOJENOST S TELEFONOM
Mnogi ljudje  ne morejo in ne znajo iveti brez telefona. Zdi se,
da so zasvojeni s telefonskimi pogovori. Nenehno na begu pred
15 /************** 72***********XYQW*********/
osamljenostjo, nenehno v iskanju esa novega, vznemirljivega. Da,
telefon je lahko tudi bolezen. So ljudje, ki pridejo domov in
najprej prigejo vse lui, televizor in radio. Potem  pritisnejo
15 /************** 73***********XYQW*********/
na gumb in ker je sliati na telefonski tajnici samo piskanje,
se zanejo jeziti, da so ljudje nevzgojeni, ker ne puste niti
kratkega sporoila. S telefonom zasvojeni lovek zane ugibati,
15 /************** 74***********XYQW*********/
kdo vse bi lahko poklical, pograbi telefon in zane divje vrteti
tevilnico. Prve prijateljice ni, druga ima zasedeno, ele pri
tretji je ve sree. Med pogovorom si pripravi pomaranni sok,
15 /************** 75***********XYQW*********/
poslua poroila in nazadnje ugotovi, da traja pogovor  e dve
uri. Ko odloi telefonsko slualko, se spomni, da bi bilo dobro
poklicati e tega in onega, in veer mine, kot bi trenil.
15 /************** 76***********XYQW*********/
Strokovnjaki svarijo, da so telefon, radio in televizor nevarne
droge, ki uniujejo ustvarjalnost in zavirjo spontanost. Tehnika
nam sice pomaga premagovati samoto, toda lahko se je tako navadimo,
15 /************** 77***********XYQW*********/
da ne moremo ve brez nje. Brez telefona se poutimo kot alkoholik
brez pijae ali kadilec brez cigaret. V ZDA je ta odvisnost e
dolgo znana in jo tudi zdravijo. Odvisnost od telefona se lahko
15 /************** 78***********XYQW*********/
kae na ve  nainov. Nekateri telefonirajo ves dan in ko nimajo
ve koga poklicati, posluajo portno napoved ali izid loterije,
samo da sliijo loveki glas.
************KONEC*********************
