3.2 Slogovne in jezikovne značilnosti življenjepisa
Ker v življenjepisu predstavljamo dogodke iz preteklosti, so glagoli najpogosteje v pretekliku (izjemoma uporabimo sedanjik takrat, ko predstavljamo trenutno stanje). Pri tem uporabimo 1. osebo, razen če pripovedujemo o življenju nekoga drugega, uporabimo 3. osebo. Življenjepis je objektivno besedilo, če ne razodevamo svojih čustev, stališč, mnenj. Podatke predstavimo čim bolj jedrnato in natančno ter z lastnoročnim podpisom zagotovimo resničnost zapisanega.
V današnjem času se tudi pri nas vse bolj uveljavlja anglosaški tip življenjepisa, ki je ponavadi zapisan kar alinejno, v razpredelnici ali v obliki miselnega vzorca. Od klasičnega življenjepisa se razlikuje predvsem po spremenjenem zaporedju navajanja izobrazbe in delovnih izkušenj. Pri izobrazbi najprej zapišemo podatek o najvišji doseženi izobrazbi in nazivu, pri navajanju delovnih izkušenj pa začnemo s trenutnim delovnim mestom in nadaljujemo z opisom prejšnjih služb.
