Sladkorna bolezen tipa 1 je najpogostejša presnovna motnja pri otrocih in mladostnikih. Pojavlja se tudi pri mladih odraslih do 30. leta starosti. Večinoma se začne ob vstopu v šolo ali v puberteti.

SBT 1 je kronična presnovna motnja, ki je posledica avtoimunega propada celic beta trebušne slinavke, ki izdeluje inzulin. Zato pride do pomanjkanja hormona inzulina, ki omogoča prehod glukoze iz krvi v celice. Tam ob njenem zgorevanju nastaja energija, potrebna za delovanje celic organizma in s tem za življenje in delo. Ker glukoza ob pomanjkanju inzulina ne more v celice, ostaja v krvi in se s sečem izloča skozi ledvice. Kadar glukoze v celicah ni, se začnejo za presnovo uporabljati maščobe, ki predstavljajo v telesu uskladiščeno energijo. Ob razgradnji maščob nastajajo ketonska telesa, to so kisline, ki se kopičijo v telesnih tekočinah in povzročajo nastanek ketoacidoze.

Na začetku otrokove sladkorne bolezni otrok veliko pije ter pogosto urinira. Otrok začne hujšati kljub dovolj velikim obrokom hrane, postane utrujen ter nezainteresiran za prijatelje in igro. K temu se pridružijo še slabo počutje, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje ter počasno in globoko dihanje, kar so znaki nastajajoče ketoacidoze. Če teh znakov ne prepoznamo pravočasno in ne zdravimo pravilno, se že opisanim znakom pridružijo motnje zavesti vse do kome in celo do otrokove smrti. Na sladkorno bolezen lahko posumimo ob značilni anamnezi in klinični sliki, dokažemo pa jo z določitvijo povišane ravni sladkorja v krvi ter s prisotnostjo sladkorja in acetona v seču.

Sladkorno bolezen tipa 1 zdravimo najprej z nadomeščanjem inzulina in s starosti ustrezno varovalno prehrano. Zelo pomembna je tudi telesna dejavnost, saj lahko z njo precej vplivamo na presnovno urejenost bolezni.