Prehrana ima najpomembnejšo vlogo pri razvoju sladkorne bolezni in tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni. Preobilna prehrana ob nezadostni telesni dejavnosti hitro vodi v razvoj debelosti, ki je lahko vzrok zgodnjega razvoja sladkorne bolezni in drugih motenj presnove. Vseskozi je dobro, da upoštevamo načela uravnotežene zdrave prehrane. Priporočena prehrana za bolnike s sladkorno boleznijo se ne razlikuje od priporočene zdrave prehrane, ki naj bi jo užival vsakdo. Priporočila za uravnoteženo zdravo prehrano poudarjajo predvsem energijsko uravnoteženost zaužite hrane in porabljene energije, optimalno sestavo energije iz hranil, ki ne povzročajo presnovnih motenj, in optimalno vsebnost zaščitnih hranil, ki uravnavajo fiziološke procese v telesu. Po podatkih o prehranskih navadah in telesni dejavnosti Slovencev pa Slovenci zaužijemo daleč več energije, kot je potrebujemo, zaužijemo preveč maščob neprimerne sestave in natrija (soli) ter premalo ogljikovih hidratov, zelenjave in sadja.

Kaj je pomembno v zvezi s prehrano pri sladkorni bolezni?

Pomembno je uživati mešano in ne premastno hrano, s primerno vsebnostjo vseh hranilnih snovi. Ogljikovi hidrati naj bi pokrili približno 60 odstotkov dnevnih energijskih potreb, maščobe največ 30 odstotkov in beljakovine od 10 do 15 odstotkov energijskih potreb. Potrebno je jesti dovolj presne in kuhane zelenjave ter presnega sadja. Hrana naj vsebuje tudi dovolj prehranskih vlaknin, ki se nahajajo v zelenjavi, sadju, polnozrnatih žitnih izdelkih, oreščkih in stročnicah. Pomembno je, da uživate sestavljene ogljikove hidrate, ki jih najdemo v škrobnih živilih in stročnicah, npr. v kruhu, krompirju, rižu, testeninah in kašah.

Bolnikom s sladkorno boleznijo se odsvetuje uživanje t. i. posebnih izdelkov za diabetike z manjšo vsebnostjo sladkorja, saj po navadi vsebujejo veliko maščob in ne spadajo v zdravo prehrano.

 

 

 

Če na kratko povzamemo šest osnovnih priporočil zdrave prehrane:

1. Uživajmo redne obroke hrane.
   Ta nasvet je za bolnike s sladkorno boleznijo še pomembnejši, saj tako onemogočimo prevelika nihanja krvnega sladkorja. Zaradi okvare glukostatičnih mehanizmov je to nihanje pri sladkorni bolezni veliko izrazitejše in zato tudi nevarno. Svetujemo torej uživanje hrane v treh do petih manjših obrokih na dan, najbolje vedno ob približno enakem času.
2. Zmanjšajmo vnos hrane, bogate s sladkorjem.
   Živila, ki vsebujejo škrob, kot so krompir, testenine, kruh, riž in druge žitarice, sproščajo energijo in glukozo počasi, saj se morajo prej prebaviti. Hrana z veliko enostavnega sladkorja (glukoza, saharoza) se zelo hitro absorbira in tako povzroči hiter dvig koncentracije glukoze v krvi. Zatorej čim bolj omejimo uživanje slaščic.
3. Zmanjšajmo vnos maščob.
   Iz maščob lahko telo presnovi precej več kalorij kot iz OH ali beljakovin. Zato je zmanjšan vnos maščob pomemben pri ohranjanju želene telesne teže. Prav tako s tem vzdržujemo nivo holesterola v krvi ter tako znižamo verjetnost srčno-žilnih obolenj.
4. Petkrat na dan zaužijmo sadje in zelenjavo.
   Tako bomo zaužili nujno potrebne vitamine in minerale. Prav tako pa taka prehrana dokazano zniža krvni tlak in varuje pred obolenji, kot so srčno-žilna.
5. Zmanjšajmo vnos soli.
   Pri odraslih naj vnos soli dnevno ne bi presegel šestih gramov (ena čajna žlička). Pri tem se moramo zavedati, da je večina zaužite soli "skrita" v hrani; kos kruha recimo vsebuje 0,5 g soli.
6. Zmanjšajmo vnos alkohola.
   Bolnikom s sladkorno boleznijo uživanje alkohola ni strogo prepovedano, hkrati pa seveda ne smejo pretiravati. Priporočljivi najvišji odmerki so dve enoti alkohola na dan oz. 14 enot na teden za ženske in 21 enot alkohola na teden za moške (ena enota alkohola je npr. 250 ml piva ali 125 ml vina). Seveda pa je treba čez dan popiti dovolj drugih tekočin (navadna voda ali nesladkani čaji).

Povezava telesne teže in sladkorne bolezni

Pri ljudeh s preveliko telesno težo se sladkorna bolezen tipa 2 največkrat razvije precej prej. Pomen primerne telesne teže se pokaže, ko ljudje, pri katerih odkrijemo sladkorno bolezen tipa 2, z uživanjem uravnotežene zdrave prehrane in z zadostno telesno dejavnostjo zmanjšajo telesno težo, lahko bistveno popravijo tudi urejenost sladkorne bolezni.

Stanje prehranjenosti lahko ugotovimo z indeksom telesne mase (ITM). Čim višji je ITM, tem večje je tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Tukaj si lahko izračunate indeks telesne mase.

Najnevarnejši je t. i. »trebušni« tip debelosti, kjer se odvečna maščoba nabira okoli notranjih trebušnih organov. Kaže se s povečanim obsegom pasu, izmerjenim v višini popka. Po priporočilih naj obseg pasu pri moških ne bi presegal 94 cm, pri ženskah pa 80 cm. Pri teh bolnikih se lahko pojavijo še motnje presnove, kot so zvišana raven holesterola in ostalih maščob v krvi - govorimo o dislipidemiji.

Pogostokrat se zgodi, da je previsok tudi krvni pritisk. Ciljne vrednosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo so pod 130/80 mm Hg.

Skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo presnovni sindrom ali »sindrom X«. Ti dejavniki, ki so že vsak zase razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni, so:

• trebušna debelost,

• zvišan krvni tlak,
• zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče,

• motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov).

Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vedno večja.