Med akutne zaplete sladkorne bolezni štejemo življenjsko naravna presnovna iztirjenja. To so diabetična ketoacidoza, diabetični aketotični hipersmolarni sindrom in hipoglikemija.

Diabetična ketoacidoza

DK se lahko pojavi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, ki ni pravočasno odkrita oz. je nezadostno zdravljena. Razvije se v 1-2 dneh. Ker se zaradi pomanjkanja inzulina glukoza ne more porabljati, telo uporabi nadomestni vir - maščobe. Pri pretvorbi le-teh nastajajo snovi, imenovane ketoni, ki v večjih količinah povzročijo zakisanje organizma (acidozo). Bolnik bruha, diha globoko in hitreje, prisoten je zadah po acetonu, pojavi se dehidracija. Stanje je zelo resno in lahko vodi v komo in smrt, zato je potrebno takojšnje bolnišnično zdravljenje z inzulinom in nadomeščanjem tekočin.

Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom

DAHS se pojavlja pri bolnikih s poslabšanjem sladkorne bolezni tipa 2, ki se razvija nekaj dni ali celo tednov. Inzulina je še dovolj, da ne pride do tvorbe ketonov, ni pa preprečen porast glukoze v krvi ter posledična izguba tekočin in dehidracija. Tudi to stanje je življenje ogrožajoče in tako je potrebno zdravljenje z nadomeščanjem tekočin in inzulinom.

Hipoglikemija

Prenizka raven glukoze (hipoglikemija) v krvi je zaplet zdravljenja sladkorne bolezni. Razlogov za to je več - povečan odmerek zdravila, premajhen obrok hrane, povečana telesna aktivnost. Bolniki občutijo nenadno lakoto, slabše počutje, tresenje, znojenje, lahko pa pride tudi do motenj zavesti, od zmedenosti do kome. Prva pomoč pri bolniku, ki je še pri zavesti, je, da zaužije nekaj sladkega, v primeru kome pa je potrebna infuzija raztopine glukoze ali intramuskularna injekcija glukagona, hormona, ki ima inzulinu nasproten učinek.