• Zmanjšujmo uživanje hrane živalskega izvora. Ta hrana praviloma vsebuje več strupov zaradi krmil, zdravil in nezdravega »življenja« živali. Živali redijo v utesnjenih prostorih brez gibanja in brez dnevne svetlobe. Še dodatno trpijo, ko imajo mladiče in jih predčasno ločijo, da nehumanega transporta in klanja niti ne omenjam. Ob tem živali izločijo veliko adrenalina in sečne kisline, kar se odraža tudi na ljudeh, če takšno hrano uživajo.

• Težimo k povečevanju uživanja žive, surove rastlinske hrane, to je hrana, ki ni bila zamrznjena, toplotno ali mehansko obdelana. Surova hrana vsebuje več življenjske energije.

• Izogibajmo se ocvrti hrani in prežgani maščobi.

• Sadja in zelenjave, če je le mogoče, ne lupimo, temveč temeljito umijemo ali zdrgnemo. V lupini in pod njo je namreč največ vitaminov. To prakticirajmo le pri biološko pridelanih živilih, ostala pa rajši olupimo, saj imajo ravno v lupini največ kemikalij, ki so jih dodali s škropivi pri rasti ali pri transportu za podaljšanje obstojnosti živil.

• Zmanjšamo uživanje belega sladkorja (saharoze) in saharina. To nadomestimo s sadnim sladkorjem (fruktozo), javorjevim sirupom, v manjših količinah z medom, še bolje pa z riževim, ječmenovim sladom, stevio ... Namesto vitaminskih bonbonov raje uživajmo suho sadje.

• Jejmo večinoma sezonsko sadje in zelenjavo, saj daljši prevozi uničujejo vitamine, živilom pa za obstojnost pogosto dodajajo tudi kemikalije.

• Zmanjšamo uživanje proizvodov iz bele moke, belega riža ter uživajmo proizvode iz polnovredne moke, riža ...

• Mlečne proizvode lahko zamenjujemo na primer z ovsenim mlekom, sirom iz rastlinskih maščob.

• Polnovredna hrana je bolj nasitna, zato so obroki manjši. Tako se izognemo še enemu negativnemu vplivu hitre hrane - pretirani debelosti, kar je vse večji problem v zahodnem svetu oziroma pri ljudeh, ki živijo v materialnem izobilju in čustveni lakoti.

• Izogibajmo se genetsko spremenjeni hrani.

• Dajmo prednost ekološko pridelanim živilom. Če imamo možnost, si pridelajmo vsaj nekaj hrane sami, brez škropiv in umetnih gnojil, drugače pa kupujmo na bioloških tržnicah in trgovinah z zdravo prehrano.

• Ne uživamo preveč različne hrane naenkrat kot tudi, da je ne uživamo med obroki, da po nepotrebnem ne obremenjujemo prebavil.

• Hrano dobro prežvečimo. Tako jo dobro prepojimo s slino, s čimer olajšamo delo našim prebavilom.

• Uživamo lahko razna biozeliščna dopolnila k prehrani, da bolj zanesljivo nadomestimo in dopolnimo vse potrebne sestavine v telesu predvsem vitamin B12, antioksidante ...

• Pomembno je vedeti, da ni splošnega prehranjevalnega recepta za vse ljudi. Nekateri gotovo morajo jesti meso, na primer Eskimi ..., nekaterim bolj odgovarja prehrana iz žitaric in stročnic, drugim bolj sadje, zelenjava in oreščki ...

• Pomembno je, da razumsko poslušamo sebe in svoje telo ter prilagodimo prehrano našim potrebam kot tudi, da nismo pozorni le na okus hrane, temveč predvsem na vpliv hrane na naše počutje in telo, ko jo použijemo.

• Pripravimo si čim bolj okusno hrano in uživajmo v njej. Če smo zadovoljni, takšno energijo tudi oddajamo. Tudi hrana, ki jo pripravljamo z zadovoljstvom in ljubeznijo, je zato bolj kvalitetna, kot seveda tudi obratno, jeza, nervoza, skrbi, zavist, ljubosumje ... vplivajo na kvaliteto energije hrane in na vse okoli nas.

• Pri hrani je pomemben tudi obred ob uživanju, ki nam pomaga, da smo s pozornostjo bolj v sedanjem trenutku, kar omogoča, da bolj zavestno uživamo hrano. To pa okrepi njene pozitivne učinke.

• Ne pijmo med jedjo. To razredči prebavne sokove. Med obroki pa je priporočljivo popiti vsaj 6 kozarcev vode na dan. To bo pomagalo tudi našemu izgledu, saj bo naša koža manj suha in mladostno bolj polna. Voda je tudi najcenejši lepotni eliksir. Če je ne pijemo dovolj, jo telo iz kože potegne v notranjost. Koža se izsuši in nastanejo gube.

• Del energije, ki nam jo da zaužita hrana, se porabi za naše misli in čustva. Na misli in čustva vplivajo tudi lastnosti zaužite hrane.