Funkcionalna hrana je vsaka sveža ali predelana hrana, ki ima poleg običajnih hranljivih lastnosti še dodatne - take lastnosti, ki imajo ugoden vpliv na zdravje: bodisi ga izboljšujejo ali pa preprečujejo nastanek določenih bolezni.

V to definicijo tako sodijo živila in izdelki, za katere na podlagi raziskav velja, da imajo ugodne in/ali preventivne učinke na zdravje. Med živili sem sodijo na primer brokoli, kakav, otrobi, olivno olje, lan, tuna ..., med izdelki pa na primer tuna z dodanim orizanolom, mleko z dodanim kalcijem, z vitamini obogateni napitki, jogurti z različnimi vlakninami ali probiotiki ...

Izdelke, ki so jim v procesu predelave dodali (domnevno) zdravilne sestavine, pogosto imenujejo tudi nutracevtiki (sestavljenka iz angleških besed iz nutrition - prehrana in pharmaceutical - farmacevtski, zdravilni ...).

Podoben pomen ima izraz hrana FOSHU (gre za kratico Foods for Specified Health Use - hrana za specifično zdravstveno rabo).

 

Kdaj neka hrana postane funkcionalna hrana?

Nekatere države imajo z zakonodajo določeno, kateri izdelki se lahko ponašajo z nazivom funkcionalna hrana. Zakonodaja se vedno opira na raziskave, ki so za določene snovi opravljene in dokazujejo njihov ugoden vpliv na človekovo zdravje, proizvajalcem pa nalaga, katere podatke morajo in katerih ne smejo objavljati na embalaži prehranskih izdelkov.

Ali lahko s funkcionalno hrano skrbimo za zdravje?

Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven: nikakor nam za to, da bi naredili vse, kar je v naši moči, ni treba za zdravje skrbeti tako, da brezglavo kupujemo samo izdelke s sijočimi napisi, kaj vse da imajo dodano.

V premislek naj bodo naslednje iztočnice:

- vedeti je treba, da, če osiromašeni prehrani dodajamo vitamine, minerale in druge dobrodejne snovi, to ne pomeni, da jemo same super zdrave izdelke;

- naučite se brati etikete na embalaži, saj tam mora biti zapisano vse o vsebini: ugotovili boste, da se v "zdravih" izdelkih pogosto skrivajo pasti - mlečni izdelki z   nižjo vsebnostjo maščob imajo običajno relativno več sladkorja ipd;

- ko vas prepričujejo, da kupujete izdelek, ki ga je kot dobrega ocenil določen delež uporabnikov, se vprašajte, kdo in kako je opravljal to raziskavo;

- če bi vam na primer želeli prodati čokolado z dodanimi vitamini, se vprašajte, koliko take čokolade bi morali pojesti, da bi zadostili dnevnim potrebam po vitaminih;

- tako kot tekstilna tudi prehrambena industrija rabi svoje trende: imeli smo dietne izdelke, light izdelke, izdelke z malo maščob, biopridelavo, organske izdelke, fair-trade izdelke - funkcionalna hrana bi lahko bila le eden od takih trendov, ki sicer ne škodi, a pretirano tudi ne koristi;

- če ne obstaja jasna zakonodaja, na kakšen način mora biti dokazano ugodno delovanje neke snovi na človekovo zdravje, smo potrošniki lahko hitro lahke tarče proizvajalcev takih izdelkov;

V Sloveniji se pojem funkcionalna hrana sicer ne pojavlja pogosto, a to ne pomeni, da se z njo ne srečujemo. Police trgovin so polne tovrstnih izdelkov: poglejte kdaj samo hladilnike z jogurti - na embalaži so povsod številke, puščice, besede fit, wellness, naravno, znak za %, kemijske oznake mineralov ...

Za svoje zdravje najprej odpravimo bistvene napake, ki jih delamo pri prehranjevanju. Če se bomo zanašali samo na izdelke, ki sodijo v sklop funkcionalne hrane, pri tem pa še vedno jedli preveč, pogosto premastno in presladko in če bo jogurt z dodanimi vlakninami edini vir vlaknin ... smo tako rekoč "ličila nanašali na umazan obraz".