Antioksidanti, ki jih pogosto proučujejo in katerim je namenjeno največ pozornosti, so: organski germanij, vitamin C, vitamin E, betakaroten, flavonoidi, koencim Q10, antociani, polifenoli, likopen, glutation ter minerali, kot so selen, cink, baker, magnezij, železo in krom.

Zelo veliko antioksidantov je v rastlinski hrani, dobimo jih tudi v hrani iz morja (npr. alge), nekaj pa tudi v hrani živalskega izvora. Živila, bogata z antioksidanti, so: zeleni čaj, arašidi, avokado, beluši, blitva, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula (še posebej rdeča in močna), česen, borovnice, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatov orešček, nageljnove žbice, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, soja, vse zelene solate, meta, zelje, žajbelj.

Vsekakor je bolje zaužiti antioksidante iz naravnih virov, torej prek raznovrstne hrane. Vendar pa se dodatkom pripravkov v današnjem času, ko je prehrana velikokrat neuravnotežena, skorajda ne moremo izogniti in so dobrodošli pri ohranjanju zdravja.

Vendar bodimo pozorni: majhne količine, podobne tistim, ki se uporabljajo v vsakdanjem vnosu hrane ali odmerki, ki ne presegajo dnevno priporočene doze, koristijo zdravju, medtem ko veliki odmerki antioksidantov delujejo nasprotno torej povečujejo tveganje za oksidativne procese in tako prej pospešijo, kot pa upočasnijo patofiziološke procese.

Polifenoli v zelenem čaju so močne antioksidantne komponente, ki so pokazale večjo antioksidantno moč od vitamina C in E v eksperimentalnih študijah. Poleg tega, da ima zeleni čaj sam po sebi antioksidantne lastnosti, pa tudi povečuje aktivnost antioksidantnih encimov.

Karotenoidi so fitokemikalije (naravne kemične snovi, ki jih najdemo v rastlinah) z močnim učinkom, cenimo jih predvsem kot močne antioksidante in zaviralce raka. V industriji jih bolj cenijo kot rastlinska barvila, topna v maščobah, ki jih najdemo v pomarančah, rumenem, rdečem in zelenem sadju ter zelenjavi. Med več kot 700 znanimi karotenoidi, si jih zlasti 5 lasti status antioksidanta: alfa-karoten, beta-karoten, likopen, lutein in zeaksantin.

Flavonoidi so vodotopna barvila v zelenjavi, sadju, žitih, listih in lubju. Biološko aktivni antioksidativni flavonoidi so bioflavonoidi. Obstaja veliko vrst flavonoidov, ki jih v različnih rastlinah najdemo v različnih količinah. Raziskave so pokazale, da imajo nekateri flavonoidi do petdesetkrat večji antioksidativni učinek kot vitamina C in E ter da so flavonoidi v rdečem grozdju več kot tisočkrat učinkovitejši pri preprečevanju oksidacije človeškega LDL-holesterola kot vitamin E. Najbolj znani flavonoidi so katehini, resferatrol in proantociani ter antociani. Katehini in referatrol sodijo v družino polifenolnih flavonoidov, ki imajo najbolj pozitivne antioksidativne učinke in se nahajajo v rdečem grozdju.

Izoflavoni so tudi rastlinskega izvora in so sorodni flavonoidom. V telesu se spremenijo v fitoestrogene (rastlinske estrogene), spojine, ki so podobne hormonom in lahko pomagajo preprečiti bohotenje rakastih celic, zlasti pri oblikah raka, ki so povezane s hormoni. Pomagajo tudi zmanjševati skupno količino holesterola in trigliceridov v krvi ter tako varujejo pred infarktom. Najbolj znana izoflavona sta genistein in daidzein. Odličen vir obeh je soja, kar je dodaten razlog za uživanje sojinih proteinov.

Vitamini, ki so najpomembnejši kot antioksidanti, so A, C in E.

Vitamin A je zelo učinkovit uničevalec prostih radikalov, vendar ne tako zelo kot alfa- in betakaroten.

Vitamin C pomaga varovati druge antioksidante v telesu in ima še množico drugih pozitivnih antioksidativnih funkcij.

Vitamin E varuje celine opne in druga tkiva, v katerih so lipidi. Ugotovljeno je, da pomaga preprečevati sivo mreno, spodbuja telesni obrambni mehanizem, varuje pred številnimi vrstami raka in močno zmanjšuje nevarnost infarkta.

Minerali so zelo pomembna mikrohranila, selen in cink pa sta tudi monoantioksidanta. Za minerale je pomembno, da so v telesu v ustreznih količinah, saj vitamini ne morejo delovati brez pomoči rudnin.

Selen deluje v sinergiji z vitaminom E, kar pomeni, da drug drugem povečujeta učinkovitost. Selen spodbuja obrambni odziv telesa ob okužbah in pomaga preprečevati nastajajnje krvnih strdkov. Slovi tudi kot sredstvo, ki povečuje spolni nagon.

Cink je učinkovita zaščita proti prehladu. Krepi obrambni sistem, ker povečuje število T celic, zlasti pri starejših ljudeh.

Koencim Q-10 je v vsaki sivi celici. Telo ga nujno potrebuje, da dobi dovolj energije za opravljanje svojih nalog. Po svojem antioksidativnem delovanju je podoben vitaminu E, čeprav je njegova moč vprašljiva.