Pretirano uživanje sladkorja lahko:

1. povzroči naglo pridobivanje telesne teže,
2. zviša slab LDL-holesterol,
3. zniža dober HDL-holesterol,
4. zviša trigliceride,
5. oslabi imunski sistem,
6. izčrpa pomembne minerale iz telesa,
7. prispeva k razvoju različnih vrst raka,
8. povzroči hipoglikemijo,
9. zniža nivo rastnega hormona,
10. prispeva k diabetesu,
11. povzroči alergije na hrano,
12. povzroči pretirano izločanje inzulina.

Običajne zahodnjaške prehranjevalne navade vsebujejo zelo veliko sladkorja, sem poleg navadnega belega sladkorja štejemo še trsni sladkor ter koruzni sirup, ki se uporablja v industriji sladkarij in sladkanih pijač. Danes je praktično cel spekter industrijske prehrane kontaminiran s sladkorjem oziroma koruznim sirupom in bolj ko se mu poskušamo izogniti, bolj moramo posegati po zdravi nepredelani hrani.

Tukaj je še močna korelacija med sladkorjem in psihičnim stanjem človeka. Namreč odveč je govoriti, da je konzumiranje sladkorja povezano samo s potrebo po hrani. Upam si trditi, da je potrošnja sladkorja veliko večja iz razlogov, ki niso povezani z lakoto in rednimi obroki. Ti pa so: povzročanje ugodja (v kombinaciji s tv-jem), lajšanje stresa, kot kompenzacija pri raznih čustvenih težavah in frustracijah, kot oblika nagrajevanja, za pogojevanje pri otrocih in še kaj bi se našlo.

Največji problem sladkorja je, da lahko povzroči odvisnost, še posebej če se ta začne že v otroštvu.
Hujša in daljša, kot je odvisnost, večje so lahko posledice za zdravje.
Seveda je odvisnost od sladkorja ponavadi vedno vezana na industrijska živila, katerih poglavitna sestavina je sladkor, po možnosti pa še kakšna dodatna sestavina, ki pripomore k odvisnosti, da o velikanski vlogi oglaševanja ne govorimo. Najbolj tipični predstavniki so seveda coca cola, čokolada in sladoled.

Zakaj ima nekdo večjo potrebo po sladkem kot nekdo drug in od kod ta potreba izvira, še ni čisto raziskano, dejstvo pa je, da konzumiranje sladkorja sproži izločanje hormona dopamin, ki je hormon ugodja in "sreče".

Sladkor pa kot tak sploh ni bistven za zdravje in normalno funkcioniranje organizma, zato bi človek lahko shajal brez težav brez njega, vendar se v realnosti le redki čisto odpovedo sladki hrani, da ne govorimo o tem, da je v našem okolju to že neke vrste podvig. Sicer pa najbrž pri zdravem človeku to nima smisla, ker ob zdravi hrani in zmernem vnosu sladkorja v primernih okoliščinah in ob primernem času v dnevu, tudi sladkor ne more škoditi.